Učka me je zasvojila, osvojila, prevzela ... Lani septembra sem tam odtekla svoj prvi trail running in se odločila, da se vrnem. Tokrat se nisem udeležila septembrskega, 42 kilometrov dolgega teka, ampak sem izbrala vertikalen vzpon na vrh Učke, 1.396 metrov visok Vojak.
Moj nastop je bil vprašljiv vse do poznega petkovega popoldneva, saj se nisem najbolje počutila, a ker je bilo napovedano sončno vreme, sem se odločila, da se vseeno odpeljem v Medvejo, manjši kraj južno od Opatije, in se zjutraj odločim ali grem na štart.
Zbudila sem se v sončno jutro in odločila, da sprejmem izziv :) Po prevzemu štartne številke in ogrevanju, se nas je več kot 150 tekačev pognalo na nekaj manj kot osem kilometrov dolg vertikalen tek. Po nekaj sto metrih ravnine se je pot zožala in za tem postajala vedno bolj strma. Okrepčevalnic nisem koristila, saj sem imela v ultra lahkem nahrbtniku Salomon Advanced Skin 12 Set vse kar sem potrebovala za vzpon na vrh. Pol litra vode in medena ploščica z arašidi sta bili po preverjeno kaloričnem zajtrku zadostna mera energije za vzpon in nato spust nazaj do morja.
Ker sem štartala s palicami za nordijsko hojo Swix CT1 v rokah in supergami Speedcross na nogah, me ni skrbelo kako bom premagala vzpon. Od štarta do cilja smo se borili s skalnatimi potkami, tekom čez korenine, plezanjem po strmem pobočju ... Na koncu, v zadnjih nekaj sto metrih, pa smo premagovali še močne sunke mrzlega vetra, ki je skoraj odpihnil ciljni prostor in poskrbel, da je bilo na vrhu le nekaj stopinj nad lediščem.
Na cilju nas je pozdravilo kar nekaj navijačev in v meglico zavit vrh Vojak. Najhitrejša ženska ga je dosegla v času 1:13:54, jaz pa sem nanj prišibala kot peta ženska, s časom 1:26:32, vesela in zadovoljna z doseženim rezultatom :) Zaradi močnega vetra sem se na vrhu hitro preoblekla in po isti poti vrnila na izhodišče.
Preživela sem še en lep dan z novo, nepozabno športno izkušnjo, ki se je zaključil s sprehodom ob obali Opatije v najboljši družbi ...
Razultati: Učka Vertical 2014
Fotografije: Jan Mastrović
