Tekmovanja v orientaciji so bila zame še pred letom dni popolna neznaka. Pri nas je najbolj razširjen orientacijski tek (Foot-O). V okviru Orientacijske zveze Slovenije vsako leto organizirajo devet tekem za Ligo in izpeljejo državno prvenstvo v šprintu, na srednji in dolgi progi ter v klasični in mešani štafeti. Nekoliko manj privržencev ima kolesarska orientacija (MTB-O), zato morajo tekmovalci običajno na tekme čez mejo. Obstaja pa tudi smučarska orientacija (Ski-O), ki ima največ privržencev na severu Evrope. Pri nas množičnosti ni, saj malo orientacistov, ki se ukvarjajo s suhim tekom, teče tudi na smučeh. Smučarjem tekačem, pa očitno tek s karto v rokah ni dovolj velik izziv in se raje udeležujejo tekov, kjer se od štarta do cilja teče po vnaprej znani progi. Sicer pa je smučarska orientacija šport z dolgo tradicijo, ki sega v devetdeseta leta devetnajstega stoletja.

Pravijo, da ... "Elitni smučarski orientacist potrebuje izjemne smučarsko-tekaške sposobnosti in biti dober v branju karte. Poleg tega mora biti sposoben kombinacije obojega. Športnik mora med tekmo opraviti s stotinami možnosti izbir poti in pri visoki hitrosti izbrati najbolj primerne. Glede na fizično zahtevnost, se smučarska orientacija lahko primerja z maratonom ali tekom na smučeh. Za uspešnost v smučarski orientaciji mora športnik obvladati obe smučarsko-tekaški tehniki, klasično in prosto ter vse tehnike spusta in obračanja."

Z orientacijskim tekom in kolesarsko orientacijo sem se spoznala lansko leto, ko sem se bolj za hec in zaradi želje po pridobivanju novih športnih izkušenj, udeležila nekaj tekmovanj v Sloveniji in v Avstriji. Pridobila sem ravno toliko izkušenj, da mi orientacijska karta ni več tuja. Ko sem izvedela za tekmo v smučarski orientaciji ni bilo dvoma, da se je ne bi udeležila. Organizatorji so se odločili, da tekmo in hkrati državno prvenstvo izpeljejo na Rogli. Tekme sem se veselila, saj v zadnjih nekaj letih največ smučarsko-tekaških kilometrov naredim prav na Rogli. Vse kontrolne točke so bile postavljene ob tekaški progi. Vsaka je bila označena z zaporedno številko in kodo ter značilnimi oranžno-belimi zastavicami. Točke je treba vedno poiskati v vrstnem redu, do njih pa priti po najkrajši, najenostavnejši in najhitrejši poti. Na takih tekmovanjih je po smučarsko-tekaških progah dovoljen tek tudi v nasprotni smeri, saj le tako lahko hitro prideš do kontrolne točke. Ko jo najdeš, s posebnim čipom zabeležiš svoj čas in odhitiš do naslednje. V čipu se shranjujejo vsi časi, ki se na koncu tekme izpišejo in zabeležijo končni rezutat.

Drobec nervoze na startu me je napolnil s pozitivnim adrenalinom, zato sem že komaj čakala, da dobim karto v roke, jo vložim v posebno držalo in se podam na progo. S karto na prsih je kontrola v prostoru in načrtovanje poti enostavnejše. Z majhnimi začetniškimi napakami in s hitrim tekom, sem v cilj pritekla kot prva izmed osmih žensk, ki smo štartale v elite kategoriji in vodstvo zadržala tudi ob prihodu zadnje tekačice v cilj. Postala sem državna prvakinja v smučarski orientaciji :) Vesela! Na tekmi sem uživala in iskanje kontrolnih točk v pravljični, zimsko odeti Rogli, je kar risalo nasmeh na obraz.

Smučarska orientacija me je tako navdušila, da se že zelo veselim naslednjih preizkušenj. Ker je bila tekma na Rogli edina, ki so jo v tej zimi organizirali v Sloveniji, se bom odpeljala čez mejo in konec februarja nastopila dveh v Avstriji :)

Več informacij o orientacijskih tekmah najdete na: Orientacijska Zveza Slovenije

Fotografije: Herwig Allwinger