Sladka zmaga na Pohorskem trekingu

 

Pohorski treking je tisti, ki me je lani navdušil nad orientacijskim tekom v naravi …

Izjemno lepa vremenska napoved me je prepričala, da se trekinga udeležim tudi letos. Na Bellevue, start in cilj trekinga, sem prišla slabo urico pred startom tistih, ki smo se prijavili na dobrih 20 kilometrov dolgo preizkušnjo. Pri organizatorju sem prevzela kontrolni kartonček s startno stevilko ter vrečko v kateri so me čakali zemljevid z označenimi kontrolnimi točkami, road book (popotna knjiga z opisom točk) ter darilce. Obula sem kompresijske dokolenke in Salomon Speedcross superge, si oprtala tekaški nahrbtnik Salomon Agile 12 v katerem sem imela poleg vode in energijske ploščice še kompas, prvo pomoč, piščalko, telefon … ter odšibala na krajše ogrevanje. Ker se je obetal razmeroma tekaški treking, sem se odločila, da palice Swix tokrat ostanejo doma.

Prijetno vzudšje na startu je razblinilo nervozo in poskrbelo za sproščen začetek treking avanture po pohorskih gozdovih. Z zemljevidom in gps napravo v rokah sem se pomešala v množici, ki je krenila proti prvi kontrolni točki. Na poti do druge točke je bila gneča že manjša … Iskanje idealne, najkrajše in najmanj naporne poti od točke do točke zahteva zbranost, dobro opazovanje terena in branje karte. Večinoma sem od točke do točke ubirala gozdne in travniške poti. Na nekaterih delih pa je prehodnost pohorskega gozda omogočala tudi tek po azimutu v katerem najbolj uživam :) Tokrat mi je pri orenatciji pomagalo tudi poznavanje terena, saj sem po nekaterih poteh pozimi že tekla na smučeh, poleti pa po njih šibala s palicami za nordijsko hojo.

Organizatorji so pripravili idilično traso z veliko lepimi in slikovitimi potmi, ki se jih je v veliki večini dalo brez težav preteči. Z iskanjem kontrolnih točk nisem imela večjih težav, energije za tekaški korak pa tudi ni zmanjkalo vse do cilja.

Ciljno črto sem prečkala kot prva v pohodniški kategoriji in za seboj pustila tudi vse fante :) Gps je pokazal slabih 22 kilometrov in dobrih 1.100 višinskih metrov opravljenih v 2 urah in 48 minutah.

Pohorski treking me je znova navdušil. Hvala organizatorjem za lepo traso na kateri sem izjemno uživala in ugotovila, da pohorski gozdovi postajajo moje novo gozdno zatočišče.

Ostale rezultate najdete na spletni strani STL

Sončna zmaga na 1. Vzponu na Golte

 

Za razliko od velike večine tekačev in tekačic se jaz raje kot z dolgimi asfaltnimi ravninami, spogledujem s strmimi in dolgimi gozdnimi vzponi :) Ko sem pred nekaj meseci pripravljala članek za športno revijo Tekac.si, v katerem sem pisala o trail tekih v Sloveniji in bližnji okolici, sem naletela na Vzpon na Golte. Ker sem se na Golte že vzpela s tekaškimi rolkami in kolesom, po planini pa hodila s krpljami in uživala v telemark zavojih, se nisem obotavljala in se hitro odločila, da se vzpona udeležim. Odlično pripravljena spletna stran je nakazovala, da bodo dogodek organizirali pravi profesionalci. Fotografije s terena, dobri sponzorji, dva odlična ambasadorja in težka proga … Že takrat sem vedela, da se obeta vrhunski športni dogodek.

Kljub temu, da se na tekmo nisem uspela ustrezno pripraviti sem se odločila, da grem na štart. Ko sem se preoblekla v športna oblačila Salomon, si obula najhitrejše Speedcross-e, si nadela štartno številko in v roke vzela ultra lahke Swix-ove palice, sem v telesu začutila adrenalin in željo, da na 5,5 kilometrov dolgem vzponu z 930 višinskimi metri, predvsem uživam. Konkurence nisem poznala, zato sem bila med tekom sproščena in sem tekmovala zgolj sama s seboj, grizla v strme vzpone in se borila z visokimi temperaturami, ki so jih ustvarjali močni sončni žarki. Vzpon je potekal po utrjenih gozdnih cestah, prek travnikov, po idliličnih gozdnih poteh, nekaj malega po asfaltu in se zaključil z deloma ravninskim tekom od koče na Mozirski planini do hotela na Golteh. Ciljno črto sem kot prva med ženskami prečkala s časom 55:44. Vesela, zadovoljna, prijetno utrujena :)

Iz rok organizatorjev sem prejela izjemno lep pokal ter nekaj lepih nagrad. Navdušena!

Organizatorjem globok poklon in iskrene čestitke za izjemno organiziran športni dogodek. Jaz sem na njem tako zelo uživala, da sem se odločila vrniti in naslednjič priteči cilj v manj kot 50 minutah :)

Uradne rezultate najdete na Trail-Golte

AtransTrek 2015 - sončen in uspešno izpeljan pustolovsko pohodniški dogodek

 

V sodelovanju s Športnim društvom Atrans s Trojan, smo preteklo soboto v okviru Slovenske treking lige organizirali poseben športni dogodek. Udeležili so se ga tekači, smučarji tekači, pohodniki, avanturisti, pustolovci, orientacisti ... nekaj let stari otroci in nekaj desetletij mladi gospe in gospodje :)

Na sončno in pomladno toplo jutro se jih je v motniškem parku pod lipami zbralo več kot sto. Polni energije, z nasmehi na obrazih in željni novih izzivov, so se odpravili na 10, 20 ali 40 kilometrov dolgo traso. Najmlajši pa so imeli priložnost raziskovati skrivnosti Trekinga Motniškega polža, ki je meril 2 kilometra.

Na startu je vsak udeleženec prejel zemljevid z označenimi kontrolnimi točkami, popotno knjigo z opisom poti, kontrolni kartonček s štartno številko in regeneracijski Smooth.

Slikovita narava z grebenskimi potmi, ki so ponujale izjemne razglede, je očarala prav vse udeležence. Navdušeni so bili tudi nad obema okrepčevalnicama in živo kontrolo. Ena izmed okrepčevalnic je udeležence čakala na najvišjem vrhu občine Lukovica, 957 m visokem Špilku. Druga, založena z domačimi dobrotami, pa je bila postavljena v Lebenicah. Pod viaduktom Baba je udeležence čakala živa kontrola - rokovnjač, ki je zaradi neposredne bližine zgodovinske meje med Kranjsko in Štajersko, od tekačev in pohodnikov zahteval potni list (kontrolni kartonček), kamor je odtisnil žig in jim tako izrekel dovoljenje za nadaljevanje poti.

Na cilju je bil vsak udeleženec nagrajen z ričetom in trojanskim krofom Gostišča Trojane, najhitrejše v pozamezni kategoriji in naključno izžrebane, pa smo razveselili še z bogatimi nagradami sponzorjev Salomon, Suunto, Swix, PureSport, LedLenser in Zeleno jabolko.

Kljub utrujenim nogam in bolečinam v mišicah, smo v cilju videli le vesele obraze :) Sonce, pozitivna energija udeležencev in vrhunski sponzorji so poskrbeli, da je bil dogodek popoln, nepozaben in v vseh pogledih izjemen. Bilo je lepo. Se vidimo naslednjo pomlad!

Fotografi Federico, Herman in Matej so poskrbeli za super fotke, ki jih najdete v galeriji :)

Filmček Video studia Herman: https://www.youtube.com/watch?v=ZNh8VRoJNFs

Zimski nordijski vikend na Rogli - uživanje na tekaških smučeh od jutra do večera :)

 

V sredini marca se ljudje običajno že začnemo spogledovati s spomladanskimi hišnimi in vrtnimi opravili, razmišljati o kolesarskih izletih in načrtovati prve obiske na morju ... Ampak med njimi smo tudi taki, ki imamo tako zelo radi zimo, da nas niti topli sončni žarki, niti zvončki in trobentice ne prepričajo, da ne bi do konca izkoristili zime.

V sodelovanju s podjetjem Unitur smo med 13. in 15. marcem uspešno izpeljali Zimski nordijski vikend na Rogli. Nordijsko druženje smo začeli z demonstracijo priprave smuči, ki smo jo zaupali Robertu Karlatcu, lastniku trgovine Rossi Sport v Celju in velikemu ljubitelju smučarskega teka. Robert nas je strokovno, natančno, profesionalno in dovolj atraktivno, da sta predstavitvi z zanimanjem sledili tudi najmlajši udeleženki šestletna Nika in devetletna Maša, poučil o trikih in skrivnostih dobre priprave smuči. Po demonstraciji smo se skupaj odpravili na večerjo, kjer nas je čakal samopostrežni bife z okusno pripravljeno hrano. Po večerji so udeleženci prisluhnili še potopisnem predavanju o udeležbi na Engadin maratonu v Švici in z njim zaključili večerno druženje.

Sobotno dopoldne smo posvetili šoli klasične tehnike teka na smučeh, nadaljevali pa z drsalno tehniko. Vsi udeleženci so imeli priložnost spoznati obe tehniki teka, dobri tekači pa so z vajami brez palic pilili svoje znanje. Po več kot treh urah učenja ter uri in pol dolgem odmoru je sledilo individualno delo v manjših skupinah. S Tino in Darkom smo nadgrajevali znanje klasične tehnike. S Ksenjo, Sašo in Romano smo na terenu preizkusile pridobljeno znanje iz klasike ter se posvetile vožnji po klancu navzdol. S Katjo, Mašo, Niko in Petrom, smučarsko tekaško družinico, pa smo izpopolnjevali znanje drsalne tehnike.

Večer je prinesel bogato obložene krožnike, s katerimi smo zagotovili dovolj energije za zadnje dejanje sobotnega dne, nočni pohod s krpljami. Par krpelj in naglavna svetilka je bila nujna oprema za naše večrno druženje. Hoja v tišini, med smrekami, ki mrazu in vetru na Rogli kljubujejo že stoletja, je bila mistična in skrivnostna. Zaradi nizke oblačnosti ni bilo zvezd, so nam pa zato svetilke pripravile res idlično kuliso. Ja, res je bilo pravljično :)

Prebudili smo se v oblačno nedeljsko jutro. Po obilnem zajtrku smo si na noge nataknili narebrene smuči in se odpravili še zadnjemu dejanju nordijskega vikenda naproti ... Pohod na tekaških smučeh je vodil skozi gozd, med slokimi smrekami, prek travnikov in pobočij, ki smo jih izkoristili tudi za telemark zavoje. Ker se je v času pohoda na Rogli odvijal sloski maraton, smo se odločili, da poskrbimo tudi za spodbudo smučarjem tekačem, ki so se pogumno postavili na štart najtežje maratonske preizkušnje pri nas. Natanko ob poldnevu smo se po tridnevnem druženju poslovili in se odločili, da se še srečamo.

Za nami je bil vikend poln aktivnega in atraktivnega športno obarvanega druženja, smeha in zabave na snegu, pridobivanja znanja in novih izkušenj na tekaških smučeh ter nepozabnih doživetij.