Druga ponovitev ekstremnega teka Planica 400 se je zaradi prenove letalnice bratov Gorišek, zgodila v manj kot letu dni. Dolina pod Poncami je z vrhunsko organizacijo in lepim vremenom ponovno dokazala, da je izjemna gostiteljica najrazličnejših športnih dogodkov.
Nedeljsko jutro ni kazalo na sončno vreme, a se je že kmalu po prihodu prvih udeležencev začelo jasniti in oblaki so se umaknili toplim sončnim žarkom. Pred šotorm s prijavami se je že od devete ure zjutraj vila dolga vrsta fantov in punc, ki so podpisom prijavnice zagotovili, da so dovolj dobro pripravljeni za sodelovanje na najzahtevnejšem teku na 400 metrov. Ob prijavi je vsak prejel majico s štartno številko in vrečko s sponzorskimi darilci. Po obveznem sestanku tekmovalcev, ki so lahko sodelovali v posamični moški in ženski kategoriji, klasični štafeti 4 x 100 metrov ter gasilski štafeti 8 x 50 metrov, so fantje že hiteli na ogrevanje za kvalifikacijski tek, saj se je izmed 260 prijavljenih fantov, le najboljših 5 iz vsake kvalifikacijske skupine ter najboljših 25 po času, uvrstilo v veliki finale. Kvalifikacijski teki so se zaključili pod zaletiščem, vse finalne preizkušnje pa na vrhu le tega.
Pestro tekmovalno dogajanje je poskrbelo, da je dopoldne hitro minilo in kot bi mignil je bila ura nekaj minut čez eno, ko sem se tudi sama odpravila na ogrevanje. Tek proti Tamarju, nekaj razteznih vaj in kanček adrenalina je bilo dovolj za pogumen nastop. Nekaj minut pred štartom, na katerem se je zbralo 23 deklet, so s cilja sporočili, da je na vrhu velikanke začelo deževati. Dež je kmalu dosegel tudi startni prostor, zato smo se proti vrhu pognale z nekaj minutno zamudo. Po poku štartne pištole, sta nas dobra muzika in glasno naviljanje, ki nam je dalo krila, kar ponesla po travnatem hrbtišču. Večji del vzpona je minil v znamenju plazenja po vseh štirih, pekoče stegenske in mečne mišice pa so nas opozarjale, da premaganih skoraj 200 višinskih metrov, v vsega 400 metrih teka, ni šala.
Zmagovalka, avstrijska smučarska tekačica Teresa, je v cilj pritekla s časom 6:37, na drugo in tretje mesto pa sta se uvrstili gorska tekačica Neja in smučarska tekačica Lea. Jaz sem s slabima dvema minutama zaostanka vrh dosegla kot deveta. Utrujene, a izredno dobro razpoložene tekačice smo se po krajšem počitku odpravile z zaletišča proti dnu velikanke spodbujat še fante, ki so se ogorčeno borili za osvojitev vrha. Tokrat je zmaga pripadla slovenskemu junaku, gorskemu tekaču Simonu, ki je cilj dosegel v dobrih petih minutah.
Tek je užitek, druženje, izziv in marsikdaj tudi prava adrenalinska preizkušnja. A Planica 400 je zagotovo vse to. Odlična organizacija in izjemen ambient sta športni dogodek ponovno naredili nepozaben. V pričakovanju Planice 400 na prenovljeni velikanki, poklon stari planiški kraljici in vsem, ki ste se lani ali letos upali spopasti z njo ... Video Planica400
