Breskve - sočen sadež, ki razstruplja in pomlajuje

 

Breskve so bogate z antioksidanti, ki telesne celice varujejo pred poškodbami, kožo pa ohranjajo naravno prožno in svežo zlasti, ko se v telesu poruši ravnovesje zaradi pretiranega izpostavljanja sončnim žarkom. Vsebujejo veliko vitaminov (vitamin A, vitamine B kompleksa, C vitamin in folno kislino), ki spodbujajo razstrupljevalne procese v telesu in ga varujejo pred različnimi boleznimi. Sočne in aromatične breskve imajo ogromno rudninskih snovi, kot so kalij, natrij, kalcij, magnezij in fosfor. Vsebujejo pa tudi betakaroten, ki ga človeški organizem spreminja v vitamin A, zato nam breskve v primeru utrujenosti po telesni dejavnosti v vročih, soparnih dneh, zelo hitro povrnejo energijo.

Sveže breskve so bogat vir fosforja, ki vpliva na zdravje zob in kosti, pripomorejo pa tudi k zmanjšanju slabokrvnosti in črevesnih obolenj. Bogate so s kalijem, ki pospešuje izločanje tekočine, čisti ledvice in jih ščiti pred infekcijami. Svež breskvin sok je priporočljiv za vse, ki imajo težave s srčno aritmijo, želodčno kislino in imajo občutljiv živčni sistem.

Breskev srednje velikosti pokrije pet do devet odstotkov dnevnih potreb odraslih po vlakninah in ima pomembno vlogo pri metabolnih procesih. Tisti, ki breskve uživa redno, uspešno regulira napade lakote, ter zmanjšuje tveganje za nastanek raka na debelem črevesu, bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni tipa 2. Breskvam pripisujejo tudi naraven odvajalni učinek saj preprečujejo zastajanje vode v telesu in čistijo sečila. Sicer pa breskve vsebujejo 87 odstotkov vode, 12 odstotkov ogljikovih hidratov ter slab odsotek beljakovin.

Če vam breskve ne dišijo zaradi rahlo kosmatega olupka, jih lahko nadomestite z nektarinami, saj gre za popolnoma enak sadež, razlikuje ju le olupek, ki je pri nektarinah gladek.

Recept za jogurtov posladek z breskvami ter ostale okusne jedi iz breskev najdete na Okusno.je

Mandlji - oreščki za zdravo in dolgo življenje

 

Mandlji vsebujejo beljakovine, vlaknine, vitamine in minerale. Mangan pomaga k močnejšim kostem in uravnava krvni sladkor, magnezij pa je izrednega pomena za organe, mišične in živčne funkcije, nadzira glukozo v krvi in uravnava krvni tlak. Mandlji vsebujejo nenasičene maščobe in vitamin E, ki ščiti pred poškodbami, ki nastanejo zaradi ultravijoličnih žarkov, mandljeva koža pa flavonoide, ki delujejo antioksidativno ter učinek vitamina E še povečujejo.

Pest mandljev na dan bi bil lahko korak do daljšega in bolj zdravega življenja, saj naj bi mandlji pomagali do vitkosti in manj holesterola v krvi.

Raziskave kažejo, da zamenjava prigrizkov, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov, z mandlji zmanjšuje tveganja za srčne bolezni, ob tem pa ni zanemarljivo, da mandlji zmanjšujejo trebušno maščobo. Izbrati mandlje za zdrav prigrizek je preprost način do boljše presnove in do boja proti srčno-žilnim boleznim.

Mandlji pa niso le okusen in hranljiv prigrizek, tokrat so osnovna sestavina aromatičnih, okusnih in hitro pripravljenih prazničnih cimetovih zvezdic. Zvezdice iz mletih mandljev so klasični praznični piškoti brez moke, ki v decembrskih dneh ne smejo manjkati na mizi. Cimetove zvezdice odlikujejo hrustljava skorjica in mehka sredica ter značilna aroma cimeta.

Sestavine:
3 beljaki
200 g sladkorja v prahu
500 g mletih mandljev
noževa konica burbonske vanilije
noževa konica pomarančne lupinice
3 jedilne žlice mletega cimeta

Priprava:
Beljake stepemo v čvrst sneg in ga prestavimo v skledo, v kateri bomo zmešali vse sestavine. V beljak počasi vmešamo sladkor v prahu. 6 žlic mase, s katero bomo kasneje premazali zvezdice, damo na stran. V preostalo maso vmešamo mlete mandlje, vanilijo, pomarančno lupinico in cimet. Vse skupaj dobro pregnetemo. Vzamemo folijo za živila in med dve plasti vstavimo pripravljeno mandljevo maso. Maso zvaljamo na en centimeter debelo. Vrhnjo plast folije odstranimo. Z modelčkom izrežemo zvezdice in jih polagamo na s peki papirjem obložen pekač. S čopičem jih premažemo z maso iz beljakov in sladkorja v prahu. Pečico ogrejemo na 150°C. Zvezdice damo v segreto pečico in jih pečemo 15 minut samo s spodnjim grelcem. Pečene zvezdice previdno prestavimo na mrežico, da se ohladijo.

Kozje mleko - bogato z magnezijem in vitaminom C

 

Znanje o pozitivnih učinkih kozjega mleka in izdelkov iz kozjega mleka narašča, ena njegovih nesporno največjih prednosti pa je zagotovo lahka prebavljivost.

Kozje mleko ne vsebuje aglutinina, zato so maščobne kapljice v kozjem mleku 10-krat manjše kot v kravjem mleku. To omogoči, da se kozje mleko prebavi v 40 minutah, za prebavo kravjega mleka pa potrebujemo skoraj 3 ure. Zaradi izredno hitre prebavljivosti se kozje mleko priporoča otrokom in odraslim z želodčnimi in črevesnimi težavami, posebej učinkovito je pri osebah, ki imajo težave z ulkusi, napihnjenostjo, zaprtjem in slabo prebavo.

Kozje mleko je nizko alergeno, vzrok za to je bistveno nižja vrednost proteina alfa-S1-kazeina kot v kravjem mleku. Ta lastnost kozjega mleka nam omogoči, da ga lahko uživajo nekatere osebe, ki so sicer alergične na kravje mleko. Poudariti pa je potrebno, da pri nekaterih, ki so alergični na kravje mleko pride do navzkrižne reakcije in ne morejo uživat kozjega mleka. Podobno je pri osebah z laktozno intoleranco. Vsebnost laktoze v kozjem mleku je mnogo nižja kot v kravjem mleku, zato lahko določeni ljudje, ki ne prenašajo kravjega mleka brez težav uživajo kozje mleko. To je pomembno saj na ta način dobijo dovolj kalcija, fosforja, kalija, vitamina B12, vitaminov A, E, D, K in beljakovin.

Zaradi nizke alergenosti se kozje mleko priporoča tudi pri otrocih, ki pogosto zbolevajo z bronhitisi, imajo astmo ali ekceme.

Vsebnost kalcija v kozjem mleku je veliko večja kot v kravjem mleku, zato ima uživanje kozjega mleka pozitiven učinek na nižanje krvnega tlaka. Kozje mleko ima tudi manj holesterola kot kravje.

Kozje mleko ima v primerjavi s kravjim več vitamina C, ki je znan antioksidant. Ima pa tudi pozitiven učinek na srce in ožilje, niža tlak in pomaga pri okužbah.

Kozje mleko ima več magnezija kot kravje. Magnezij ima pozitiven učinek na mišice, kosti in živčevje. Zaradi karotenoidov, vitamina B3, B16 in holina je kozje mleko priporočljivo pri težavah s kožo in lasmi.

Vsakodnevno uživanje kozjega mleka ima pozitivne učinke na premagovanje stresa, niža stopnjo depresije, odpravja tesnobo in izboljšuje koncentracijo. Pomaga pa tudi pri težavah z nespečnostjo.

Zanimiv je podatek, da koze nikoli ne zbolijo z rakom, vzrok za to gre pripisat visoki vrednosti konjugirane linolne kisline (CLA) v kozjem mleku, ki ima dokazan antikarcinogeni učinek.

Kozje mleko je naravno sredstvo, ki deluje proti staranju telesa, ohranja njegovo vitalnost in krepi imunski sistem.

Po sestavi je kozje mleko, v primerjavi z ostali živalskimi mleki, najbolj podobno materinemu mleku. Nekoč so ga dajali dojenčkom, če mati ni imela svojega mleka. Danes pa ga čedalje bolj cenimo ravno zaradi njegove sestave in mnogoterih zdravilnih učinkov.

Recept za žepke s kozjo skuto (čemaž lahko zamenjate tudi s porom, blitvo, špinačo) najdete na Okusno.je

Vir: kozjemleko.si

Bučna semena - zakladnica zdravja

 

Bučna semena niso le izjemno okusna, ampak so bogata tudi z antioksidanti in beljakovinami, vsebujejo veliko vitaminov, mineralov in drugih fitohtanil - mangan, triptofan, magnezij, fosfor, baker, cink, železo …

Triptofan pomaga proti depresiji, cink skrbi za krepitev imunskega sistema ter pomaga preprečevati osteoporozo, fitosteroli pa so tisti, ki znižujejo raven LDL holesterola in dvigujejo raven HDL holesterola. Raziskave kažejo, da uživanje bučnih semen zmanjša tveganje za nastanek nekaterih rakavih obolenj, uravnava inzulin in ščiti ledvice.

Bučna semena se uživa cela, najboljša so surova ali rahlo pražena. Lahko jih dodate kosmičem, potresete na vse vrste solat, pred peko jih lahko dodate v krušno testo, v kombinaciji z vanilijevim sladoledom in bučnim oljem pa so enostavna, a odlična sladica za gurmane.

Recept za hrustljave kosmiče ter ostale okusne jedi iz bučnih semen najdete na Okusno.je