Prosena kaša se je na krožnikih slovenskih kmetov pojavljala že v srednjem veku.

Ker proso pospešuje potenje in odvajanje vode, ga nekateri uvrščajo celo med zdravilne rastline. Je naraven antibiotik, ki preprečuje razvoj gnilobnih bakterij, čisti črevesje in razstruplja telo. Proso ne vsebuje glutena, zato je njegovo uživanje priporočljivo pri bolezni celiakije.

100 gramov prosa vsebuje 9,8 g beljakovin, 3,9 g maščob in 68,8 g ogljikovih hidratov in druge za zdravje koristne snovi, veliko fosforja, magnezija, kalija, železa, kalcija in vitamine skupine B. Poleg mineralov vsebuje zrnje prosa tudi kremen, ki deluje na čutila ter spodbuja budnost in zaznavanje. Prosa ne priporočajo pri boleznih kože, alergiji in nevrodermatitisu. Z uživanjem prosa spodbujamo, da življenjske funkcije ostanejo dlje časa aktivne, vpliva na lepo kožo, močnejše lase in nohte. Proso je edino žito, ki v želodcu povzroča alkalno reakcijo in je zaradi tega primerno za vse, ki imajo težave z občutljivim želodcem.

Proseno kašo si lahko privoščimo za zajtrk - skuhamo jo na mleku ali vodi ter ji dodamo sveže ali suho sadje, oreščke ali med. Iz zrn ali moke spečemo različne sladice, lahko jo dodamo kislemu zelju ali repi, odlična je tudi kot priloga k ribam ali mesu …

Recept za okusen in hranljiv zajtrk ali malico:
Proseno kašo kuhamo v rahlo osoljeni vodi 10 minut, jo precedimo, stresemo nazaj v posodo in ji dodamo malo kokosovega mleka. Ko se kaša napoji z mlekom, jo serviramo v skodelico, posujemo z nasekljanimi oreščki, osladimo z žličko medu in odišavimo s cimetom. Dober tek :)