Hidracija - dehidracija

Vročina je razlog, da telo s procesom potenja (ohlajanja telesa) izgubi še več telesne tekočine kot običajno. Če smo športno aktivni pa je ohlajanje telesa še intenzivnejše, zato moramo nujno poskrbeti za ustrezno hidracijo in se izogniti dehidraciji.

Simptomi dehidracije se pojavijo, ko telo izgubi približno 2 % svoje običajne količine vode, kažejo pa se v obliki glavobola, omedlevice, žeje, zaprtja in izgube apetita. Dehidracija povzroči, da se učinkovitost telesne vadbe, ki jo spremljajo: slabša vzdržljivost, padec energije in koncentracije, podaljšan reakcijski čas, povišana telesna temperatura in slabost, zniža tudi do 30 %. Dehidriranost preprečimo s pitjem zadostnih količin vode. Če se zadržujemo v senci in mirujemo, je naša potreba po pitju seveda manjša, kot če smo športno aktivni in delovno razpoloženi.

Pravilno hidracijo telesa najenostavneje določite s kontrolo barve urina. Svetlo rumen ali brezbarvni urin pomeni zdravo in pravilno hidrirano telo, temno rumen ali rjav urin z močnim vonjem pa pomeni, da pijete premalo tekočine.

S potenjem pa ne izgubljamo le vode, izgubljamo tudi elektrolite, predvsem natrij, zato je naša koža poleti slana. Teh izgub s pitjem vode ne nadomestimo. S prevelikimi količinami popite vode elektrolitsko ravnovesje v krvi celo dodatno rušimo. Prav iz tega razloga so med rekreativnimi športniki priljubljene različne izotonične pijače, ki vsebujejo elektrolite, a žal tudi druge škodljive dodatke. Preveč sladkorja, umetnih sladil, barvil in sintetičnih arom nam ne bo škodovalo takoj, na dolgi rok pa so omenjene sestavine zdravju škodljive, zato je priporočljivo poseči po naravnih snoveh bogatih z elektroliti.

Eden najbolj učinkovitih naravnih izotonikov je kokosova voda, tekočina znotraj mladih kokosovih orehov. Vsebuje naravno prisotne elektrolite, med njimi predvsem kalij, kalcij in natrij, poleg njih pa še številne snovi z antioksidativnim delovanjem. V državah s pomanjkljivo zdravniško oskrbo so znani primeri, ko se je kokosova voda uporabljala kot transfuzija, kar kaže na njeno podobnost s krvjo po vsebnosti elektrolitov. V kokosovi vodi so prisotni tudi nekateri citokinini, rastlinski hormoni, ki spodbujajo celične delitve in obnovo celic v tkivnih kulturah. Čedalje pogosteje jih v raziskavah povezujejo tudi s potencialnimi zdravju koristnimi učinki pri človeku, med drugim s protirakavim in protivnetnim delovanjem.

Pri obnavljanju izgubljenih elektrolitov lahko pomaga tudi voda, v kateri smo raztopili toliko soli, da je prijetno slana. Uporabimo lahko himalajsko ali našo piransko sol, nikakor pa ne rafinirane soli, ki so ji med procesom predelave odvzeli vse minerale in dodali sredstva proti sprijemanju. V himalajski soli je okoli 85 različnih mineralov, med katerimi so tudi pomembni elektroliti. Sol vsebujejo tudi mnoge rastline, ki jim dajejo rahlo slan okus, za nas pa predstavljajo odličen vir elektrolitov. Izstopa zelena, saj eno steblo vsebuje približno 35 miligramov natrija v naravni obliki. Veliko natrija vsebujejo tudi solata, radič in paprike, s kalijem so bogate banane, jagodičevje in citrusi, s kalcijem pa brokoli, sladki krompir in fige.

Sicer pa je za rekreativne športnike, ki imajo uravnoteženo prehrano in se ustrezno hidrirajo tudi takrat, ko niso športno aktivni, voda najcenejše in najboljše hidratno sredstvo.