Prijetne pozno spomladanske temperature, sramežljivo sonce, ki je občasno kukalo izza oblakov, dehteča zelena narava in prijetna družba, so naredili zadnjo majsko soboto, ki smo jo izbrali za izlet na Mariborsko kočo, popolno :-)

Lokacija izleta je bila tokrat izbrana na podlagi koledarja izletov Zlatorogove transverzale ponosa, ki je letos organizirana že peto leto. Na Mariborsko kočo pelje več poti. Mi smo izbrali tisto, ki nas je vodila od vznožja vzpenjače, po makadamski poti in skozi gozd ter po strmem smučišču do zgornje postaje vzpenjače. Tam smo se zasluženo posladkali s mariborskimi češnjami in si privoščili trenutek za čudovit razgled na štajersko prestolnico in okoliške griče. Po zahtevnejšem je sledil lažji del poti, ki nas je vodil po mehkih gozdnih poteh do našega cilja.

Pri Mariborski koči nas je pričakalo živahno vzdušje, plastenka z vodo Odo in knjižica v katero je vsak dobil zaslužen žig. Po krajšem postanku in prijetnem druženju, smo se do vzpenjače vrnili po krožni poti skozi gozd, mimo vojaškega in razglednega stolpa.

Odločili smo se, da se s skoraj 1.200 metrov nad morjev na dobrih 300, vrnemo kar z vzpenjačo in s tem predvsem kolenom prihranimo bolečine pri sicer strmem sestopu z vrha Pohorja.

Prijetno utrujeni smo bili zadovoljni, da smo sobotno dopoldne preživeli aktivno v naravi.

Maja, Tanja, Vesna, Magda, Ivan in Herman, hvala za prijetno družbo!