Tekaški tris …

Snega je v hribih še dovolj, a spomladanske športne aktivnosti in obveznosti so poskrbele, da sem morala tekaške smuči po nekaj mesecih zamenjati za tekaške copate.

Za mano je pester športni vikend s podaljškom v ponedeljek … Začel se je s sobotnim vzponom na Golte. Trening tekmo, ki jo je izpeljal Jaka Zajšek, glavni organizator športnega dogodka Vzpon oz. gorski tek na Golte, ki se bo letos zgodil v soboto, 28. maja. Gre za 5,5 kilometrov dolgo tekaško preizkušnjo na kateri mora tekmovalec premagati 930 višinskih metrov. Jakovo povabilo sva resno vzeli dve tekačici in sedem tekačev. Večina se je odločila, da si bo pri vzponu pomagala s palicami. Oblačno jutro je obetalo odlične razmere za tek, ki je deloma potekal po označeni planinski poti, skozi gozd, prek travnikov ter nekaj malega tudi po asfaltu. Ker se moje telo veliko bolje počuti v spomladanskih temperaturah, ki ne presegajo 20 stopinj, sem se na progi odlično počutila. Kljub temu, da sem še pred tednom dni stala na tekaških smučeh, zadnji tekaški trening pa opravila v januarju, sem bila z rezultatom zelo zadovoljna. Jaka nas je na cilju presenetil z nagradami in nas na najlepši možen način povabil na majski dogodek, ki se ga že zelo veselim.

Športni vikend se je nadaljeval z nedeljsko udeležbo na tekmovanju v tekaški orientaciji. Mariborski orientacijski klub je pripravil izjemno lepo traso v okolici Lenarta pri Slovenskih Goricah. Čakala me je dobre 3 kilometre (zračna linija) dolga preizkušnja s 13 kontrolnimi točkami. Štart je še vedno moja šibka točka, saj vsakič znova izgubim preveč časa za orientiranje in izbiro prave smeri. Ampak izkušnje se s tekme v tekmo bogatijo in prišel bo dan, ko bom tudi jaz suvereno krenila s štarta. Tek po idiličnem gozdu, posutem z dišečimi vijolicami in nežno zeleno podrastjo, je poskrbel, da sem na tekmi uživala, z veseljem iskala točke in uspešno pritekla v cilj. V kategoriji W35 sem zasedla tretje mesto :)

Športni dnevi se z nedeljo niso končali, saj me je v ponedeljek čakal še tek na 13-kilometrski trasi AtransTrek-a. Iz rok Mateja, ki je poskrbel za trasiranje proge sem prejela karto in se na sončno ponedeljkovo dopoldne podala v lov za devetimi kontrolnimi točkami. Do prve točke vodi asfaltna cesta, nato pa pot zavije prek travnika v gozd in se z asfaltom ponovno sreča tik pred ciljem. Slikovita okolica Gradiškega jezera in skriti kotički okrog njega so v ponedeljek risali nasmeh na moj obraz, v soboto pa upam, da bodo nad traso navdušeni tudi udeleženci AtransTrek-a.

Trije dnevi in tri popolnoma različne tekaške discipline - vzpon, tekaška orientacija in treking :) Popolno življenje!