Neponovljiv izlet s krpljami … v mojem gozdu @ Trojane

 

Izlete s krpljami organiziram že sedmo leto, a nikoli doslej ni bilo priložnosti, da bi ga izpeljala doma - na Trojanah.

"V otroštvu sem s starši in sestro na Trojane zahajala vsak vikend, na vikend za vikend, za preživljanje časa v gozdu, na travnikih, v starem sadovnjaku. Ko sem se odločila, da bom smučarska tekačica, sem v trojanskih gozdovih, na idiličnih z mahom pokritih stezicah, preživela na stotine ur in po njih pretekla nešteto kilometrov. Zdaj pa v mojem gozdu nabiram borovnice in gobe ter se vanj pridem predvsem spostiti."

Tu je marec, snega pa toliko, kot že dolgo ne :) Zato sem se odločila, da zadnji izlet s krpljami v tej zimski sezoni izpeljem v mojem gozdu.

Prvi koraki, ki smo jih naredili v globokem snegu so nas opomnili, da hoja ne bo enostavna. Na pol metra podlage, ki se je ponekod kljub krpljam vdirala, je zapadlo še trideset centimetrov svežega puhastega snega. Po več kot eni uri blagega vzpenjanja in krajši strmini, ki je dala izletu nekaj adrenalinskega pridiha, smo prispeli na greben - na najvišjo točko izleta. Na drugi strani grebena nas je čakal lep spust skozi gozd do našega cilja - mojega doma. Na leseni terasi, obdani z metrskimi kupi snega, nas je mama postregla z vročim domačim čajem, ingverjevimi piškoti in mafini z bučnim oljem. Po pol ure klepetanja in nadomeščanja porabljene energije, smo se počasi poslovili. Čakala nas je namreč še slaba ura hoje do izhodišča. Po gazenju gor in dol po gozdnih poteh in stezicah smo prispeli do prostranega travnika, ki je čakal, da se vsak v svojem drncu spustimo po njem. Sneg je letel nad našimi glavami, vrisk in smeh sta okrasila oblačen dan. Naša pljuča so bila polna svežega zimskega zraka, naše misli bogatejše za novo doživetje, z obrazov udeležencev je sijal nasmeh …

Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej. Zaradi vas je bil dan čudovit in (kot vsak) neponovljiv.

S krpljami in kositrnim lončkom na Kašno planino

 

Zimo imam rada. Razveselim se prvih snežink in vseh naslednjih, vse do konca marca ...

V prvih februarskih dneh je narava po neverjetno toplem januarju poskrbela za izdatno pošiljko snega. In ko sneg pade dovolj nizko, je na prvem mestu za izvedbo izleta s krpljami Kašna planina, dobrih 1.300 metrov visoka soseda Velike planine. Cesta s Črnivca do prelaza Kranjski Rak je bila urejena in odlično prevozna.

Že nekaj minut čez deveto smo si oprtali nahrbtnike, nadeli krplje in zagazili v pol metra debelo, puhasto snežno odejo. Po dobri uri hoje smo prispeli do vznožja planine, ki je bila obsijana s soncem. Pred nami je bil še krajši vzpon do pastirskega zavetišča, kjer smo iz nahrbtnika vzeli plinski gorilnik in si v kositrnih lončkih iz snega skuhali čaj. Ob čaju smo si privoščili domačo kostanjevo rulado, suho sadje in čokolado, da smo nadomestili izgubljeno energijo za povratek.

Tek in hoja po puhastem snegu nas je spremljala vse do konca izleta, ki smo ga zaključili ob poldnevu. Obljubili smo si, da se v začetku marca spet vidimo in ponovimo druženje z velikimi stopali v puhastem snegu, ki ga bo glede na vremensko napoved v prihodnjih dneh v obilju :) Se vidimo 3. marca!

Foto: Julija in Matic

Če še ne veste … V februarski številki revije Tekac.si sem se na devetih straneh razpisala o krpljanju :)

NordiskYoga vikend v družbi plešočih snežink in izjemnih ljudi @ Rogla

 

Ideja o športnem vikendu, ki bi združil moj najljubši zimski šport - smučarski tek in Stankino najljubšo obliko sproščanja, raztezanja in umiritve - jogo, se je rodila pred letom dni na Rogli v Hotelu Natura … Idejo sva s Stanko uresničili pretekli vikend v Hotelu Natura, v družbi izjemnih ljudi.

Hotel Natura je pozimi pravi smučarsko-tekaški raj. Idiličen hotel v objemu pohorskih gozdov z okusno lokalno kulinariko, prijetnim ambientom in vrhunsko infrastrukturo za ljubitelje smučarskega teka, je bil nedvoumna izbira. Za potrebe izvedbe NordiskYoga vikenda sem ga rezervirala že v začetku oktobra in upala, da bo januarja Rogla odeta v debelo snežno odejo. Udeležencem sva s Stanko obljubili zimsko pravljico sestavljeno iz drsenja na tekaških smučeh in sproščujoče joge. In obljubo sva s pomočjo mame narave lahko uresničili :) Na Rogli je cel vikend rahlo naletaval sneg, termometer je kazal le nekaj stopinj pod ničlo, vetra in megle ni bilo.

Druženje smo začeli s srkanjem vročega čaja Natura in predstavitvijo programa aktivnosti. Po kratkem uvodu je polovica udeležencev že stala na tekaških smučeh pripravljena za spoznavanje, učenje in piljenje klasične tehnike. Polovica pa se je prepustila vadbi joge. Ob poldnevu smo izgubljeno energijo nadomestili z odličnim pohorskim loncem, gobovo juho in borovničevim zavitkom. Popoldan sta se skupini zamenjali in na sneg so stopili tisti, ki so spoznavali in nadgrajevali drsalno tehniko teka na smučeh, klasiki pa so na vadbi joge sproščali in raztezali utrujene mišice. Večer je bil rezerviran za obisk wellnessa Natura, večerjo in predavanje. Dan poln aktivnosti, nas je prijetno utrudil in nas hitro odnesel po odeje, zimskim sanjam v objem.

Pohorske smreke so si čez noč oblekle še dobrih pet centimetrov debelejši zimski plašč. Idilično jutro smo začeli z jogijskim prebujanjem in ga nadaljevali z obilnim samopostrežnim zajtrkom. Mmmm … Dobro prebujeni in polni energije smo dopoldan izkoristili za trening izbrane tehnike teka na smučeh, ki sem ga budno spremljala in udeležence individualno popravljala ter spodbujala. Svoje znanje so izdatneje obogatili in nadgradili ter uživali v drsenju na tekaških smučeh vse do zadnje minute. Po slabih treh urah šibanja v tekaški smučini smo druženje sklenili s srkanjem vročega ingverjevega čaja, klepetom in obljubo, da se kmalu spet srečamo, skupaj pošportamo in se podružimo.

Naslednjič ne bomo plesali med snežinkami … Čaka nas vikend med vršaci slovenskih gora :)

Hvala vsem skupaj in vsakemu posebej za prijeten vikend, za sodelovanje in pozitivno energijo, ki ste jo prinesli na Roglo in jo delili z nama s Stanko.

Fotografije: Špela in udeleženci

Pozitivna energija je naredila čudež - NordiskYoga vikend @ Goriška Brda

 

Za izvedbo pozno jesenskega športnega vikenda so bila izbrana Goriška Brda. Idiličen košček Slovenije navduši vsakega obiskovalca in je čudovit v vseh letnih časih. Zaradi organizacije dogodka, sem ga po nekaj letih z veseljem spet obiskala, tokrat kar dvakrat v manj kot enem mesecu. S soncem obsijan me je znova navdušil, zato sem z nestrpnostjo pričakovala konec novembra.

Teden dni pred dogodkom je bilo vse pripravljeno - program, darilca, jedilnik, le vreme se je upiralo in kazalo, da bomo mokre in premražene, da nam bo megla zakrivala poglede na slikovito pokrajino posejano s trtami, kakiji, češnjami in oljkami… A se nismo ustrašile in se odločile, da ne glede na vremensko napoved izpeljemo načrtovan program, tudi vse aktivnosti v naravi. Z dvakratno količino oblačil in obutve ter nasmejanih obrazov smo druženje začele z vadbo nordijske hoje pri gradu Dobrovo. Hoja čez grajsko dvorišče, ogrevanje v borovem gozdiču in vadba med zaspanimi nasadi trte ni bila obsijana s soncem, je pa bila obsijana s toliko pozitivne energije, da se vremenska napoved ni upala uresničiti in so dežne kaplje ostale visoko v oblakih. Po vadbi v središču Brd smo se odpeljale do Hiše Štekar, kjer je že dišalo po okusni hrani iz domače kuhinje. Po lahkem kosilu smo se zaprle v prostor, ki se je za tri ure napolnil z jogo in dihom naših teles. Stanka je svoje delo ponovno profesionalno izpeljala ter nas za trenutek popeljala v svet sproščenosti in notranjega miru.

Hladen in deževen večer smo preživele za veliko mizo ob toplem kaminu. Po odlični večerji smo si ob kozarcu domačega vina pripovedovale zgodbe in se pozno zvečer prijetno utrujene odpravile pod tople odeje.

Zbudile smo se v hladno jutro, dež je zamenjala burja. Na dvorišču s pogledom na nasade trt, smo se prebudile z jogo in se rahlo premražene prepustile okušanju domačih marmelad in peciva ter srkanju odličnega zeliščnega čaja. Spočite in polne energije smo se odpeljale do vznožja Sabotina in se po idiličnih kamnitih potkah odpravile najprej do ruševin cerkve svetega Valentina, potem pa po grebenu do koče na Sabotinu, kjer smo si vzele krajši odmor za vroč planinski čaj in klepet. Druženje smo zaključile s pogledom na Sočo in morje, s pogledom na Brda in visoke vrhove, ki jih je ponoči pobelil sneg.

V Brdih smo preživele čudovit nordijsko jogijski vikend, začinjen z burjo in veliko pozitivne energije.

Drage udeleženke, hvala vsem skupaj in vsaki posebej za prijetno jesensko druženje.

Foto: Barbara & Špela