Jesenski vikend v znamenju športa in odlične kulinarike @ Smrekarjeva domačija pri Postojni

 

Ideja o organizaciji športnega vikenda, ki bo povezal nordijsko hojo in jogo, je nastala preteklo zimo. S Stanko (Jogalist) sva se odločili, da takoj po poletnih počitnicah organizirava butično športno druženje. Želeli sva nastanitev v prijetnem naravnem okolju, s ponudbo lokalno pridelane hrane in našli Smrekarjevo domačijo.

Na zadnji septembrski dan so nas v Postojni pozdravili sonce in sončni ljudje. Srečanje trinajstih športa in sporstitve željnih žensk smo pozdravile z domačim jabolčnim in breskovim sokom. Že v zgodnjih dopoldanskih urah smo bile pripravljene za prvi del druženja - vadbo nordijske hoje in teka. Uvod je bil namenjen spoznavanju ene izmed najbolj množičnih oblik rekreacije v srednji in severni Evropi in učenju pravilne tehnike. S palicami v rokah smo športale vse do odličnega kosila, ki je potešilo lakoto sestradnih želodčkov.

Sobotno popoldne je bilo namenjeno spoznavanju joge in vadbi le-te. V edinstvenem ambientu smo se popolnoma sprostile in našle svoj notranji mir. Večina udeleženk se je z jogo srečala prvič in se nad Stankino predstavitvijo in profesionalno izvedbo navdušila.

Pozitivno energijo, ki se je prepletala skozi cel dan, smo prenesle tudi na večer in smo se ob vrhunski kulinariki, kozarcu vina in prijetnem klepetu le stežka odpravile k počitku.

Prvi oktobrski dan nas je zbudilo sonce. Pri prebujanju z jogo na travniku za hišo, nam je burja prijetno kuštrala lase ... Po kraljevskem zajtrku, polnem domačih dobrot, smo bile pripravljene na zadnje dejanje športnega druženja - nordijsko hojo s prepletom joge. Za vadbo smo izkoristile bližnje travnike ter makadamske in gozdne poti. Ko je ura odbila poldan je prišel čas za slovo …

Drage udeleženke, hvala vsem skupaj in vsaki posebej za udeležbo, za prijetno druženje, za sodelovanje in za neskončno veliko pozitivne energije, ki ste jo prinesle s seboj na dogodek. Hvala tudi Smrekarjevi domačiji, ki nas je tako prijetno, toplo in profesionalno gostila.

S Stanko obljubljava, da dogodka nisva izpeljali zadnjič :)

Jesenska dopoldanska vadba nordijske hoje

 

Tradicionalni popoldanski vadbi nordijske hoje, ki v Dolu pri Ljubljani in Ljubljani poteka že od leta 2009, se premierno pridružuje dopoldanska vadba.

Od "starejše sestre" se razlikuje predvsem po trajanju, saj bo dolga 60 minut. Kljub temu pa ne bo nič manj intenzivna, saj v okviru vadbe ne bomo izpustili nobenega od ključnih elementov. Vadbo bomo začeli z vajami za ogrevanje, nadaljevali z enim ali dvema sklopoma vaj za moč, kondicijo ali ravnotežje ter druženje zaključili z vajami za raztezanje in sprostitev. 

Za vadbo ne boste potrebovali predznanja tehnike nordijske hoje, tudi svojih nordijskih palic na prvi vadbi še ne boste potrebovali, saj vam jih bom z veseljem izposodila. Potrebovali boste le voljo, čas in ustrezna športna oblačila ter obutev.

Na vadbi, ki bo premierno trajala od sredine septembra do sredine novembra, se mi boste lahko pridružili na treh različnih lokacijah: v Betnavskem gozdu v Mariboru, na Gradiškem jezeru v Lukovici ter v Parku Tivoli v Ljubljani

Več informacij o terminih, ceni in vadbi najdete TUKAJ.

Prijave sprejemam na: This email address is being protected from spambots. You need JavaScript enabled to view it.

Se veselim jesenskega športnega druženja!

 

AtransTrek v družbi prijetnih ljudi, čudovite narave in Veronike Deseniške

 

Tretja izvedba pustolovsko-pohodniškega dogodka AtransTrek je v osrčje Slovenije, v kraje kjer so doma najslavnejši krofi in grofi Celjski, privabila več kot 60 mladih in malo manj mladih tekačev in pohodnikov. Na štartno-ciljnem prostoru pred Gostiščem Maček v Šentgotardu, manjši vasici blizu Trojan, so se že pred deveto uro zjutraj začeli zbirati prvi tekači in pohodniki. Razdeljevanje kontrolnih kartončkov, zemljevidov, popotnih knjig in darilc je bila zaključena nekaj minut pred deseto uro, ko so bili na predstavitev trase poklicani udeleženci Pohodniške in Aktivne Plus kategorije. Pred Pohodniki je bila 28 kilometrska trasa s 1.400 višinskimi metri in menjavo karte z zahtevnejšim delom proge. Aktivni Plus pa so se podali na 18 kilometrsko progo z 800 višinskimi metri.

Nekaj minut za uspešnim štartom daljših kategorij, so se predstavitvi proge posvetili še udeleženci Aktivne kategorije, ki jih je čakala 14 kilometrska preizkušnja s 500 višinskimi metri. Med udeleženci je bilo tudi šest otrok, ki so z zemljevidi in kontrolnimi kartončki v rokah že težko pričakovali štart na katerega smo udeležence najkrajše preizkušnje organizatorji odpeljali z avtomobili. Točno ob 10.30 so na Volčjih jamah s štarta krenili tudi oni.

Tekači in pohodniki so šibali po idiličnih enoslednicah, utrjenih gozdnih poteh, makadamskih cestah in planinskih poteh, ki so jih pripeljale na prostran travnik s pogledom na markantni vrh Krvavica. Na travniku je udeležence čakala Veronika Deseniška, ki je vsakemu udeležencu označila kontrolni kartonček, Pohodnikom pa izročila tudi karto za drugi del proge. Na travniku je bila tekačem in pohodnikom na voljo tudi okrepčevalnica s slanimi in sladkimi prigrizki ter pijačo.

Pohodnike je karta peljala še na ruševine gradu Ojstrica, kjer naj bi bila v 15. stoletju umorjena Veronika Deseniška, prek 909 visokega vrha Krvavica, proti Zajčevi koči, na Vrhe in nazaj do travnika z okrepčevalnico od koder so po južni strani Čemšeniške planine nadaljevali pot proti cilju.

V manj kot dveh urah je v cllj že pritekel prvi tekač, Matic Slabanja, ki je z nasmehom na obrazu premagal traso Aktivna Plus. Navdušen nad naravo, ki jo je spoznal med tekom, je hitro zagrizel v še topel trojanski krof. Glavni sponzor dogodka, Gostinsko podjetje Trojane, je tudi letos poskrbelo, da so se tekači lahko po prihodu v cilj do sitega najedli odličnega ričeta in krofov. Kmalu za Maticem je v cilj pritekel tudi najhitrejši iz Aktivne kategorije, Klemen Šparning, ki je za dve minuti prehitel svojega očeta. Po slabih treh urah in pol pa smo v cilju že pozdravili najhitrejšega Pohodnika, Gregorja Mlakarja, ki je najbližjega zasledovalca prehitel za devet minut. Najhitrejša ženska na Pohodniški trasi je bila Meta Dagarin, sier uspešna udeleženka večdnevnih adventure race tekmovanj.

Razglasitev najhitrejših in žrebanje nagrad med vsemi udeleženci, je bil super zaključek prijetnega športnega druženja. Večina udeležencev je vse do konca počakala, ali bo za super nagrade sponzorjev izžrebana prav njihova štartna številka. V igri je bila namreč super nagrada Turistične agencije S.K.I.F.U.N. z ogledom tekme Moto GP v Brnu. Med udeležence smo razdelili še športne majice Craft, tekaške nogavice in funkcionalne rute Inov8, sol Piranskih solin, darilne vrečke Telekoma Slovenije, ekološki sir Sirarstva Sešlar, tečaj nordijske hoje in smučarskega teka Zeleno jabolko sport, športna oblačila Swix ter pivo domače Pivovarne Rokovnjač.

Bil je super dan, zato smo se odločili, da ga posnamemo tud z zraka :) Vas obvestimo, ko bo video pripravljen za objavo.

Hvala vsakemu udeležencu posebej, hvala sponzorjem, hvala prijetnemu gostitelju, Gostišču Maček. Hvala ekipi: Mateju, Ivču, Magdi, Lari, Maji, Barbari in Amini.

Se vidimo čez leto dni, na novi lokaciji, z novimi presenečenji …

Dostop do rezultatov in fotogalerije.

Foto: Lara Marko

Delovna zima v družbi tekaških smuči in prijetnih ljudi :)

 

Kljub zimi brez večje količine snega, že veliko let ali pa še nikoli, nisem tako velikega števila dni preživela na tekaških smučeh - v družbi otrok in odraslih, željnih znanja tehnike teka na smučeh :)

Začelo se je v sredini januarja - v petek trinajstega, ko sem na povabilo PulzŠport-a sodelovala pri izvedbi team buildinga za gorenjsko podjetje, ki je na Pokljuko pripeljalo skoraj trideset teka, gibanja in zabave željnih zaposlenih. Teden dni kasneje so prišli na vrsto štajerski otroci, ki sem jih na Arehu učila osnov klasične tehnike teka. Enako skupino otrok sem na tekaške smuči postavila še enkrat v februarju in enkrat v marcu, ko smo spoznavali in utrjevali drsalno tehniko.

Na Arehu se mi je v januarju pridružil Aleš s partnerko, ki je šolo teka na smučeh za dve osebi dobil za nagrado na AtransTrek dogodku. Isti vikend sem osnove drsalne tehnike delila s prijateljema Mojco in Nikom. Teden dni kasneje se mi je pridružila skupina prijateljev, ki je uživala v drsalni tehniki in idiličnem dnevu na tekaških smučeh na Rogli.

V začetku februarja me je Jure Čebašek povabil k sodelovanju in izvedbi šole teka na smučeh za Zavarovalnico Vzajemna na Arehu. Kljub pomanjkanju snega, smo druženje uspešno izpeljali. Že vikend kasneje sem se po letu dni spet družila z nasmejanimi in energičnimi ženskami, ki si nekajkrat na leto privoščijo ženski športni vikend. Lani smo skupaj krpljale na Pokljuki, tokrat so v moji družbi spoznavale klasično in drsalno tehniko teka na smučeh.

V letošnji zimi sem sprejela tudi izziv učiteljice teka na smučeh v okviru zimske šole v naravi za mariborsko osnovno šolo. Izziv zato, ker sem dobila pod okrilje skupino dvanajstih sedmošolcev, ki so pet dni, dvakrat dnevno stopili na tekaške smuči. Tudi zadnji dan, po več kot dvajsetih urah teka na smučeh, so bili otroci nad mojim najljubšim športom navdušeni in cilj je bil več kot izpolnjen :) V sredini februarja sem pomagala tudi pri izvedbi dneva teka na smučeh za otroke in starše v organizaciji novo-ustanovljenega TSK Rogla. Zadnji vikend v mesecu sem v šoli teka gostila prav posebno osebo - balerino - s katero sva skupaj zaplesali na tekaških smučeh :) Delovno zimo bom zaključila v drugi polovici marca, ko bom na Rogli znanje smučarskega teka delila z učenci še ene mariborske osnovne šole.

Zimo imam neskončno rada zlasti, če je narava pobeljena s snegom in lahko čim več dni preživim na tekaških smučeh, uživam zase in svoje smučarsko-tekaško znanje delim z drugimi. Se pa hkrati že veselim pomladi in športnih aktivnosti, ki pritičejo toplejšemu delu leta :)

Fotografije: različni avtorji