Pred nekaj meseci … Želela sem si nastopiti na Soča outdoor festivalu, ker že nekaj let nisem obiskala Posočja … Želela sem si nastopiti na 46 kilometrski trail run preizkušnji, ker že več kot leto dni nisem odtekla nobenega daljšega teka …

Slab mesec pred festivalom ... Sem vedela, da se bom festivala zagotovo udeležila, saj smo se na Craft-u odločili, da bomo na dogodku sodelovali s prodajno-razstavnim paviljonom. Takrat sem tudi že vedela, da ne bom štartala na ultra preizkušnji … Odločila sem se, da kljub temu obujem špotrne copate in odtečem 15 kilometrski trail run s 400 metri vzpona …

Na prizorišče smo prispeli večer pred dogodkom. Postavili smo Craft paviljon, se udeležili zanimivega uvoda z bajkami za outdoor freeke in v objemu visokih vršacev kmalu zaspali. Zgodnje vstajanje in dokončna priprava paviljona za obiskovalce (beri kupce :), ni bil ravno običajen ritual pred tekom. Skrb, da bo na razstavnem prostoru vse tako kot mora biti, me je prijetno sprostila. V avtodomu sem se preoblekla v svojo tekaško "uniformo" - Craft hlačke in majico ter Inov-8 superge in se dobre pol ure pred štartom odpravila ogret. Počutje je bilo ok, atmosfera polna pozitivne tekmovalne energije … Priznam, bilo je tudi malo treme, saj še nikoli nisem tekla na 15 kilometrov dolgi preizkušnji in ker nisem hitra tekačica.

Že na štartu sem se popolnoma sprostila in se kot vedno odločila, da tečem svoj tek in v naravi uživam. In tako je tudi bilo … Tek skozi gozd, po enoslednicah, ki jih sanja vsak trail tekač, prek travnikov do vznožja najvišje točke teka - Tolminskega gradu. Vroče sonce in veliko vlage v zraku je tek otežilo, a čudovita narava in podpora ob progi sta poskrbeli, da sem brez težav in z nasmehom na obrazu kot tretja ženska pritekla v cilj enega najlepših trail run-ov v mojem življenju :)

Rezultat je bil več kot presenečenje, a posledica tega, da v teku res neskončno uživam, je del mojega življenja, ko stopam po mehki gozdni podlagi postanem gozdna tekačica …

Hvala Mateju za spodbudo ob progi, hvala Craft-u za odlična funkcijska oblačila, hvala organizatorju za čudovito traso. Bil je lep poletni dan, ki bo za vedno ostal v spominu.

Rezultati

Fotografije: Matej

Niso samo zmage in idealno odtečeni maratoni, so tudi preizkušnje, ki te dejansko želijo preizkusiti.

Dan se je začel odlično. Lepo vreme z obilico sonca in skoraj poletnimi temparturami. Odličen zajtrk v najboljši družbi, mirna vožnja iz Maribora do spodnje postaje krvavške gondole, ogrevanje v prijetni senci dreves in kar nekaj znanih obrazov na štartu, ki sem se jih zelo razveselila :) 47 fantov in deklet se je odločilo, da se na zadnjo soboto v maju spopademo s kruto krvavško strmino, s štartom na spodnji postaji gondole in ciljem na vrhu Zvoha.

Moja tekma. Počutje na štartu je bilo odlično, zato sem se odločila, da s štarta (kljub vzponu) tečem. Po nekaj sto metrih je strma proga zavila levo v gozd in tam je na vrsto prišla hoja s palicami. Super začetek in dober tempo se je po dobrih petnajstih minutah spremenil v trpljenje s hudimi bolečinami. V glavi se je zgodil kaos - ali vztrajati v neznosnih bolečinah ali se predati? Ker sem vztrajna in trmasta se je bilo težko odločiti, a tokrat sem sebe postavila na prvo mesto in se odločila, da odstopim … Ustavila sem se na robu proge in se usedla na tla. Po nekaj minutah počitka sem se odločila, da v zmernem tempu nadaljujem in "svojo tekmo" zaključim na zgornji postaji gondole. Sproščena hoja je dobro regenerirala moje telo in ko sem začela loviti in prehitevati sotekmovalce, sem vedela, da je kriza mimo :) Odločitev, da grem do vrha Zvoha je padla, ko sem pred seboj zagledala prostrana krvavška smučišča. Da, zborbala bom do konca! In sem. V uri in dvajsetih minutah sem utrujena, a z nasmehom na obrazu, prečkala ciljno črto.

Nepozabna tekma. Zame je bila to več kot tekma, bila je preizkušnja s katero ima vsaj nekajkrat v življenju opravka vsak športnik. Boj do konca je tisto kar nas dela močne, a ne sme biti boj za vsako ceno. Če je ogorženo zdravje zagotovo ni vredno tvegati. Vesela sem, da sem se po krizi pobrala in je moje telo brez težav prestalo preostanek napornega vzpona in na koncu užilo strast in slast ob prečkanju ciljne črte.

Čestitke vsem tekačem, ki ste premagali vzpon in čestitke organizatorju za odlično izpeljan dogodek. Dobra tekma.

Fotografije: organizator Krvavec Trail Vikend, Katja, Maja
Rezultati: https://drive.google.com/file/d/0B2Icq4KbcgQ5czE0T3ZxS2w1Rmc/view?pref=2&pli=1

Na desetine ur dela na terenu in iskanje najlepših poti v sicer urbani okolici Lukovice, reambulacija karte, pridobivanje uradnih dovoljenj, iskanje sponzorjev, oblikovanje organizacijskega tima, sodelovanje s Slovensko treking ligo. Razultat = dogodek AtransTrek :)

Po uspešno izpeljani prvi izvedbi AtransTrek-a ni bilo dvoma, da dogodka leto dni kasneje ne ponovimo.

Noč pred dogodkom je bila kratka. Malo čez sedem smo bili že v Lukovici. Priprava štartno ciljnega prostora, postavitev zadnjih  nekaj kontrolnih točk v najbolj urbanih delih delih in pričakovanje prvih udeležencev. Prvi med njimi je bil Tomaž Cankar, ki se je na dogodek pripeljal kar s kolesom. Sledili so mu ostali iz Pohodniške kategorije, ki so se na daljšo 21-kilometrsko traso podali ob 10. uri. Po predstavitvi trase sta 9 žensk in 23 moških na slikovito traso pospremila rahel dež in veselo pričakovanje. Pol ure za Pohodniki je na svojo 13-kilometrsko pot krenilo še 32 udeležencev Aktivne kategorije, ki se jim je v spremstvu staršev pridružilo 8 otrok :) Skupaj je na terenu uživalo več kot 70 ljubiteljev orientacijskega teka in pohodništva, ki so kljub aprilskemu vremenu pogumno podali v lov za kontrolnimi točkami.

Zmagovalci so bili vsi. Večina izmed njih je bila premočena do kože, a nasmejana in dobre volje :) Najhitrejši so bili: Žan Ravnikar v konkurenci Aktivna ter Mojca Flerin in Nejc Zorman v Pohodniški kategoriji. Najboljšim sta nagrade podelila župan občine Lukovica Matej Kotnik in predsednik Krajevne skupnosti Trojane Lado Goričan.

Za suho zavetje na cilju je poskrbelo gostišče Furman, ki nam je odstopilo velik obokan prostor. Topel obrok in najbolj znan krof daleč naokoli je bil domena Gostinskega podjetja Trojane. Najunikatnejše pokale je zagotovila domača pivovarna Rokovnjač. Nagrade pa so prispevali: JR Sport (palice za nordijsko hojo SWIX), CRAFT (športna oblačila), Salomon (športna oblačila in oprema), JUB (barva), Piranske soline (sol) in Zeleno jabolko Sport (šola teka na smučeh).

Globok poklon vsem udeležencem, ki se niste ustrašili neugodne vremenske napovedi in se odločili, da pridete uživat na AtransTrek. Zaradi vas ga bomo naslednje leto z največjim veseljem ponovno organizirali, saj ste vi tisti, ki nas napolnete z energijo in voljo, da se zapodimo na teren in poiščemo najlepše kotičke. Zato obljubimo, da se naslednje leto zagotovo spet vidimo :)

Dogodek smo za vas izpeljali: Matej, Ivč, Maja, Magda, Polona, Federico in Špela.

Album fotografij

Rezultati

PS Obveščamo vas, da smo eno od odtujenih kontrolnih točk na trasi Aktivne kategorije (Stara štala) dobili nazaj. Kmet jo je odstranil, kljub temu, da smo bili z njim dogovorjeni, da jo lahko postavimo. Druga pa bo očitno za vedno ostala skrivnostno pogrešana ...