Športno aktivni konci tedna so vedno super. Veselim se jih že dneve vnaprej in komaj čakam, da se zgodijo. Čakanje na tokratnega je bilo še posebej vznemirjivo. V načrtu je bilo, da se udeležim dveh vzponov - gorskega teka na Vogel in vzpona z gorskimi kolesi na Bolfenk.

Sobotnega vzpona sem se udeležila kot predstavnica blagovnih znamk CRAFT in INOV-8, ki sta bila tudi sponzorja dogodka. Kljub koncu septembra je bilo jutro ob vznožju Vogla prijetno toplo. Nekaj poskokov in krajši tek za ogrevanje, na nogah X-Talon 200, v rokah Swix CT1, nogavice do kolen, kratke hlače in majica s kratkimi rokavi … Počutje je bilo dobro, vzdušje - kljub majhnemu številu udeležencev - prijetno. Točno ob 10. uri smo štartali na 7,5 kilometrov dolg vzpon s 1.000 višinskimi metri. Podala sem se v neznano, saj po Žagarjevem grabnu nisem še nikoli hodila ali smučala … Kompakten makadam, izdatna pomoč palic in glasno navijanje najmanj petdeset otroških grl so mi pomagali, da sem cilj - zgornjo postajo nihalke - dosegla v času 1:05:56 :) Kljub skromni udeležbi je bil dogodek izjemno profesionalno izpeljan - odlična organizacija pred, med in po tekmi, idlilično vreme in super nagrade. Dogodek, ki ga priporočam vsakemu tekaču, ki uživa v premagovanju vertikalnih metrov. Meni bo za vedno ostal v spominu tudi zato, ker sem se domov vrnila kot kraljica vzpona z najmanj kilogram težkim hlebcem domačega Bohinjskega sira in še eno prijetno tekaško izkušnjo :)

Naslednje jutro sem tekaško opremo zamenjala za kolesarsko in se s svojo črno MTB raketo odpeljala na štart gorsko kolesarske preizkušnje v Limbuš. Na prizorišču se je zbralo 160 tekmovalcev pred katerimi je bil 10 kilometrski vzpon s 650 višinskimi metri. Kljub temu, da je bil dan prej za mano vzpon na Vogel, so bile noge presenetljivo spočite. V sončnem in prijetno toplem dopoldnevu sem zato še z večjo nestrpnostjo čakala na začetek tekme. Po nekaj kilometrih asvalta smo podlago zamenjali za makadam. Vožnja v senci gozda, borbanje s sotekmovalci in odlično počutje, so na cilju pokazali čas 45 minut 44 sekund. Izjemno zadovoljna z rezultatom sem ponosno stopila na tretjo stopničko zmagovalnega odra v kategoriji ženske nad 35. V družbi Špele Škrajnar - specialistke za MTB vzpone in Tine Brelih - zmagovalke 10. Maratona Alpe Scott in Maratona Franja, sem se počutila zelo kolesarsko in šampionsko :)

Za mano je odličen vikend, ki bi ga želela ponoviti. Hvala vsem, ki ste bili del njega!

Fotografije: Matej, organizatorji

Pred nekaj meseci … Želela sem si nastopiti na Soča outdoor festivalu, ker že nekaj let nisem obiskala Posočja … Želela sem si nastopiti na 46 kilometrski trail run preizkušnji, ker že več kot leto dni nisem odtekla nobenega daljšega teka …

Slab mesec pred festivalom ... Sem vedela, da se bom festivala zagotovo udeležila, saj smo se na Craft-u odločili, da bomo na dogodku sodelovali s prodajno-razstavnim paviljonom. Takrat sem tudi že vedela, da ne bom štartala na ultra preizkušnji … Odločila sem se, da kljub temu obujem špotrne copate in odtečem 15 kilometrski trail run s 400 metri vzpona …

Na prizorišče smo prispeli večer pred dogodkom. Postavili smo Craft paviljon, se udeležili zanimivega uvoda z bajkami za outdoor freeke in v objemu visokih vršacev kmalu zaspali. Zgodnje vstajanje in dokončna priprava paviljona za obiskovalce (beri kupce :), ni bil ravno običajen ritual pred tekom. Skrb, da bo na razstavnem prostoru vse tako kot mora biti, me je prijetno sprostila. V avtodomu sem se preoblekla v svojo tekaško "uniformo" - Craft hlačke in majico ter Inov-8 superge in se dobre pol ure pred štartom odpravila ogret. Počutje je bilo ok, atmosfera polna pozitivne tekmovalne energije … Priznam, bilo je tudi malo treme, saj še nikoli nisem tekla na 15 kilometrov dolgi preizkušnji in ker nisem hitra tekačica.

Že na štartu sem se popolnoma sprostila in se kot vedno odločila, da tečem svoj tek in v naravi uživam. In tako je tudi bilo … Tek skozi gozd, po enoslednicah, ki jih sanja vsak trail tekač, prek travnikov do vznožja najvišje točke teka - Tolminskega gradu. Vroče sonce in veliko vlage v zraku je tek otežilo, a čudovita narava in podpora ob progi sta poskrbeli, da sem brez težav in z nasmehom na obrazu kot tretja ženska pritekla v cilj enega najlepših trail run-ov v mojem življenju :)

Rezultat je bil več kot presenečenje, a posledica tega, da v teku res neskončno uživam, je del mojega življenja, ko stopam po mehki gozdni podlagi postanem gozdna tekačica …

Hvala Mateju za spodbudo ob progi, hvala Craft-u za odlična funkcijska oblačila, hvala organizatorju za čudovito traso. Bil je lep poletni dan, ki bo za vedno ostal v spominu.

Rezultati

Fotografije: Matej

Niso samo zmage in idealno odtečeni maratoni, so tudi preizkušnje, ki te dejansko želijo preizkusiti.

Dan se je začel odlično. Lepo vreme z obilico sonca in skoraj poletnimi temparturami. Odličen zajtrk v najboljši družbi, mirna vožnja iz Maribora do spodnje postaje krvavške gondole, ogrevanje v prijetni senci dreves in kar nekaj znanih obrazov na štartu, ki sem se jih zelo razveselila :) 47 fantov in deklet se je odločilo, da se na zadnjo soboto v maju spopademo s kruto krvavško strmino, s štartom na spodnji postaji gondole in ciljem na vrhu Zvoha.

Moja tekma. Počutje na štartu je bilo odlično, zato sem se odločila, da s štarta (kljub vzponu) tečem. Po nekaj sto metrih je strma proga zavila levo v gozd in tam je na vrsto prišla hoja s palicami. Super začetek in dober tempo se je po dobrih petnajstih minutah spremenil v trpljenje s hudimi bolečinami. V glavi se je zgodil kaos - ali vztrajati v neznosnih bolečinah ali se predati? Ker sem vztrajna in trmasta se je bilo težko odločiti, a tokrat sem sebe postavila na prvo mesto in se odločila, da odstopim … Ustavila sem se na robu proge in se usedla na tla. Po nekaj minutah počitka sem se odločila, da v zmernem tempu nadaljujem in "svojo tekmo" zaključim na zgornji postaji gondole. Sproščena hoja je dobro regenerirala moje telo in ko sem začela loviti in prehitevati sotekmovalce, sem vedela, da je kriza mimo :) Odločitev, da grem do vrha Zvoha je padla, ko sem pred seboj zagledala prostrana krvavška smučišča. Da, zborbala bom do konca! In sem. V uri in dvajsetih minutah sem utrujena, a z nasmehom na obrazu, prečkala ciljno črto.

Nepozabna tekma. Zame je bila to več kot tekma, bila je preizkušnja s katero ima vsaj nekajkrat v življenju opravka vsak športnik. Boj do konca je tisto kar nas dela močne, a ne sme biti boj za vsako ceno. Če je ogorženo zdravje zagotovo ni vredno tvegati. Vesela sem, da sem se po krizi pobrala in je moje telo brez težav prestalo preostanek napornega vzpona in na koncu užilo strast in slast ob prečkanju ciljne črte.

Čestitke vsem tekačem, ki ste premagali vzpon in čestitke organizatorju za odlično izpeljan dogodek. Dobra tekma.

Fotografije: organizator Krvavec Trail Vikend, Katja, Maja
Rezultati: https://drive.google.com/file/d/0B2Icq4KbcgQ5czE0T3ZxS2w1Rmc/view?pref=2&pli=1