Delovna zima v družbi tekaških smuči in prijetnih ljudi :)

 

Kljub zimi brez večje količine snega, že veliko let ali pa še nikoli, nisem tako velikega števila dni preživela na tekaških smučeh - v družbi otrok in odraslih, željnih znanja tehnike teka na smučeh :)

Začelo se je v sredini januarja - v petek trinajstega, ko sem na povabilo PulzŠport-a sodelovala pri izvedbi team buildinga za gorenjsko podjetje, ki je na Pokljuko pripeljalo skoraj trideset teka, gibanja in zabave željnih zaposlenih. Teden dni kasneje so prišli na vrsto štajerski otroci, ki sem jih na Arehu učila osnov klasične tehnike teka. Enako skupino otrok sem na tekaške smuči postavila še enkrat v februarju in enkrat v marcu, ko smo spoznavali in utrjevali drsalno tehniko.

Na Arehu se mi je v januarju pridružil Aleš s partnerko, ki je šolo teka na smučeh za dve osebi dobil za nagrado na AtransTrek dogodku. Isti vikend sem osnove drsalne tehnike delila s prijateljema Mojco in Nikom. Teden dni kasneje se mi je pridružila skupina prijateljev, ki je uživala v drsalni tehniki in idiličnem dnevu na tekaških smučeh na Rogli.

V začetku februarja me je Jure Čebašek povabil k sodelovanju in izvedbi šole teka na smučeh za Zavarovalnico Vzajemna na Arehu. Kljub pomanjkanju snega, smo druženje uspešno izpeljali. Že vikend kasneje sem se po letu dni spet družila z nasmejanimi in energičnimi ženskami, ki si nekajkrat na leto privoščijo ženski športni vikend. Lani smo skupaj krpljale na Pokljuki, tokrat so v moji družbi spoznavale klasično in drsalno tehniko teka na smučeh.

V letošnji zimi sem sprejela tudi izziv učiteljice teka na smučeh v okviru zimske šole v naravi za mariborsko osnovno šolo. Izziv zato, ker sem dobila pod okrilje skupino dvanajstih sedmošolcev, ki so pet dni, dvakrat dnevno stopili na tekaške smuči. Tudi zadnji dan, po več kot dvajsetih urah teka na smučeh, so bili otroci nad mojim najljubšim športom navdušeni in cilj je bil več kot izpolnjen :) V sredini februarja sem pomagala tudi pri izvedbi dneva teka na smučeh za otroke in starše v organizaciji novo-ustanovljenega TSK Rogla. Zadnji vikend v mesecu sem v šoli teka gostila prav posebno osebo - balerino - s katero sva skupaj zaplesali na tekaških smučeh :) Delovno zimo bom zaključila v drugi polovici marca, ko bom na Rogli znanje smučarskega teka delila z učenci še ene mariborske osnovne šole.

Zimo imam neskončno rada zlasti, če je narava pobeljena s snegom in lahko čim več dni preživim na tekaških smučeh, uživam zase in svoje smučarsko-tekaško znanje delim z drugimi. Se pa hkrati že veselim pomladi in športnih aktivnosti, ki pritičejo toplejšemu delu leta :)

Fotografije: različni avtorji

Dogodivščina na tekaških smučeh - šola teka na smučeh za otroke

 

Pošiljka snega izpred tedna dni ni bila velika, a dovolj bogata, da sem lahko na Arehu izpeljala prvo šolo teka na smučeh v tej sezoni. Uvod v sezono ni bil običajen, saj sem ga imela priložnost deliti z otroci.

Na sončni jasi, pokriti z ravno prav debelo snežno odejo se mi je pridružilo šest otrok, ki so nestrpno pričakovali dogodivščino na tekaških smučeh. Ker je bilo to naše prvo srečanje, sem se odločila, da čas posvetimo spoznavanju klasične tehnike teka na smučeh. Privajanje na tekaške smuči smo začeli s hojo po gozdu, med drevesi in štori. Nadaljevali smo z vajami brez uporabe palic, vozili skiro, se zabavali ob vožnji po eni smučki … Ko je bilo zaupanje v drsenje na ozkih tekaških smučeh že popolno, smo v roke prijeli palice in izpilili tehniko soročnega odriva, vožnje v počivalni drži po klancu navzdol in v tekaški smučini zadrseli v dvotaktnem diagonalnem koraku. Za konec smo se preizkusili še ne skakalnici in se pri padcih v puhast sneg predvsem zabavali. Druženje smo zaključili s tekom po celem snegu v gozdu, ki je bil bistveno bolj suveren od tistega z začetka druženja.

Po dobrih dveh urah druženja je počasi zmanjkovalo energije za tek, volje pa je ostalo še toliko, da so starši komaj prepričali otroke, da si odpnejo tekaške smuči in sezujejo tekaške čevlje, saj se je sobotno kosilo doma že skoraj ohladilo :) Imeli smo super dan, ki ga bomo zagotovo kmalu ponovili.

Foto: Matej

Večplastno oblačenje - za večje udobje v gibanju v hladnejših dneh

 

Jesen prinaša hladnješa jutra in večere. Nižje temperature pa nikakor ne smejo biti razlog, da se ne bi gibali na svežem zraku. Skandinavci pravijo, da ni slabega vremena, da so le slaba oblačila oz. neustrezno znanje o večplastnem oblačenju.

Z razvojem novih tehnologij in materialov imamo praktično na vsakem koraku dostop do kakovostnih in hkrati funkcionalnih športnih oblačil. Z izjemo volne in perja, so materiali iz katerih so izdelana funkcionalna športna oblačila, umetni. A naj vas to ne skrbi saj najboljši proizvajalci skrbno izbirajo postopke in tkanine, ki so koži prijazne, niso alergene, jih je enostavno vzdrževati …

Priporočam, da se za vsako aktivnost v naravi oblečete v športna oblačila, ki dihajo, omogočajo ustrezno odvajanje vlage, grejejo in telo ščitijo pred vetrom, dežjem, snegom … Športna oblačila zato delimo v štiri kategorije oziroma sloje …

Prvi ali osnovni sloj. Pri športni aktivnosti se telo poti, ustvarja vlago in znižuje telesno temperaturo. Glavna vloga osnovnega sloja je odvajanje vlage stran od telesa ter ohranjanje toplote. Za optimalno delovanje se mora osnovni sloj tesno prilegati telesu in biti izdelan iz umetnih materialov ali volne. Iz enakih materialov morajo biti izdelani tudi športni modrčki, spodnje perilo in nogavice, sicer se v njih zadržuje vlaga, ki v mrzlih dneh ohlaja telo. Osnovni sloj je lahko tudi samostojno oblačilo (majica s kratkimi ali dolgimi rokavi) v primeru, da je temperatura v prostoru kjer se gibamo dovolj visoka.

Drugi ali srednji sloj. Osnovna naloga drugega sloja je absorbcija in odvajanje vlage ter izolativnost. Drugi sloj nadaljuje z odvajanjem vlage z osnovnega sloja in hkrati onemogoča toplotne izgube. Zrak, ki se zadržuje v drugem sloju zagotavlja dodatno izolacijo in zagotavlja udobje. Nižje kot so zunanje temperature, debelejši drugi sloj moramo obleči. Drugi sloj je lahko v določenih vremenskih pogojih (suho ozračje s temperaturami nad lediščem) tudi zunanji sloj.

Tretji ali zunanji sloj. Zunanji sloj ščiti telo pred vetrom, dežjem in snegom ter hkrati deluje izolativno. Pomembno je, da je zunanji sloj izdelan iz materialov, ki dihajo oziroma ima na mestih, kjer se telo običajno bolj poti, integrirane prezračevalne odprtine. V primeru nizkih temperatur se prepustnost materialov bistveno zmanjša, zato se pod zunanjim slojem začne nabirati vlaga, ki telo postopoma ohlaja. V primeru, da se pogosto gibate pri nizkih temperaturah priporočamo uporabo jaken, ki hkrati dihajo in imajo integrirane prezračevalne odprtine. Odličen zunanji sloj v suhem in izredno mrzlem vremenu so lahko tudi jakne iz perja.

Dodatni sloj se uporablja, ko telo miruje ali pa v primeru, da pride do nenadne spremembe vremena. Gre za lahka in tanka oblačila, ki so udobna in jih lahko hitro in enostavno oblečemo prek ostalih slojev. Običajno so izdelana iz materialov, ki telo ščitijo pred vetrom in dežjem.

Z neposrečenim izborom oblačil v hladnejših dneh lahko svojemu telesu povzročimo kar nekaj težav. Če z oblačenjem pretiravamo ali se oblečemo pomankljivo, lahko to privede do nelagodnega občutka, ki se odraža v zmanjšanih telesnih sposobnostih. Dejstvo je, da boste z večplastnim oblačenjem preprečili nastanek bolezni in se boste pri športni aktivnosti bolje počutili. A ne mislite le nase - večslojno oblecite tudi otroke, zlasti najmlajše, ki težko povedo kdaj jih zebe in kdaj jim je prevroče.

Nasvet prof. dr. Maje Dolenc s Fakultete za šport: "Predno se ogrejemo, moramo imeti na sebi kakšno plast oblačil več, po približno 15 minutah pa s slačenjem ustrezno uravnavamo ohranjanje delovne temperature telesa. Najbolje je, da nosimo oblačila, ki dihajo in omogočajo ustrezno odvajanje vlage. Če se po končani dejavnosti še nekaj časa gibljemo zunaj se je treba znova obleči, saj preznojeno telo potrebuje več zaščite za ohranjanje svoje temperature."

Oblecite se večplastno in uživajte v gibanju tudi v hladnih jesenskih in zimskih dneh!

Na fotografiji: oblačila CRAFT po izboru Zelenega jabolka :)

En vikend - dva vzpona … tekaški in kolesarski

 

Športno aktivni konci tedna so vedno super. Veselim se jih že dneve vnaprej in komaj čakam, da se zgodijo. Čakanje na tokratnega je bilo še posebej vznemirjivo. V načrtu je bilo, da se udeležim dveh vzponov - gorskega teka na Vogel in vzpona z gorskimi kolesi na Bolfenk.

Sobotnega vzpona sem se udeležila kot predstavnica blagovnih znamk CRAFT in INOV-8, ki sta bila tudi sponzorja dogodka. Kljub koncu septembra je bilo jutro ob vznožju Vogla prijetno toplo. Nekaj poskokov in krajši tek za ogrevanje, na nogah X-Talon 200, v rokah Swix CT1, nogavice do kolen, kratke hlače in majica s kratkimi rokavi … Počutje je bilo dobro, vzdušje - kljub majhnemu številu udeležencev - prijetno. Točno ob 10. uri smo štartali na 7,5 kilometrov dolg vzpon s 1.000 višinskimi metri. Podala sem se v neznano, saj po Žagarjevem grabnu nisem še nikoli hodila ali smučala … Kompakten makadam, izdatna pomoč palic in glasno navijanje najmanj petdeset otroških grl so mi pomagali, da sem cilj - zgornjo postajo nihalke - dosegla v času 1:05:56 :) Kljub skromni udeležbi je bil dogodek izjemno profesionalno izpeljan - odlična organizacija pred, med in po tekmi, idlilično vreme in super nagrade. Dogodek, ki ga priporočam vsakemu tekaču, ki uživa v premagovanju vertikalnih metrov. Meni bo za vedno ostal v spominu tudi zato, ker sem se domov vrnila kot kraljica vzpona z najmanj kilogram težkim hlebcem domačega Bohinjskega sira in še eno prijetno tekaško izkušnjo :)

Naslednje jutro sem tekaško opremo zamenjala za kolesarsko in se s svojo črno MTB raketo odpeljala na štart gorsko kolesarske preizkušnje v Limbuš. Na prizorišču se je zbralo 160 tekmovalcev pred katerimi je bil 10 kilometrski vzpon s 650 višinskimi metri. Kljub temu, da je bil dan prej za mano vzpon na Vogel, so bile noge presenetljivo spočite. V sončnem in prijetno toplem dopoldnevu sem zato še z večjo nestrpnostjo čakala na začetek tekme. Po nekaj kilometrih asvalta smo podlago zamenjali za makadam. Vožnja v senci gozda, borbanje s sotekmovalci in odlično počutje, so na cilju pokazali čas 45 minut 44 sekund. Izjemno zadovoljna z rezultatom sem ponosno stopila na tretjo stopničko zmagovalnega odra v kategoriji ženske nad 35. V družbi Špele Škrajnar - specialistke za MTB vzpone in Tine Brelih - zmagovalke 10. Maratona Alpe Scott in Maratona Franja, sem se počutila zelo kolesarsko in šampionsko :)

Za mano je odličen vikend, ki bi ga želela ponoviti. Hvala vsem, ki ste bili del njega!

Fotografije: Matej, organizatorji