Tekaški tris …

 

Snega je v hribih še dovolj, a spomladanske športne aktivnosti in obveznosti so poskrbele, da sem morala tekaške smuči po nekaj mesecih zamenjati za tekaške copate.

Za mano je pester športni vikend s podaljškom v ponedeljek … Začel se je s sobotnim vzponom na Golte. Trening tekmo, ki jo je izpeljal Jaka Zajšek, glavni organizator športnega dogodka Vzpon oz. gorski tek na Golte, ki se bo letos zgodil v soboto, 28. maja. Gre za 5,5 kilometrov dolgo tekaško preizkušnjo na kateri mora tekmovalec premagati 930 višinskih metrov. Jakovo povabilo sva resno vzeli dve tekačici in sedem tekačev. Večina se je odločila, da si bo pri vzponu pomagala s palicami. Oblačno jutro je obetalo odlične razmere za tek, ki je deloma potekal po označeni planinski poti, skozi gozd, prek travnikov ter nekaj malega tudi po asfaltu. Ker se moje telo veliko bolje počuti v spomladanskih temperaturah, ki ne presegajo 20 stopinj, sem se na progi odlično počutila. Kljub temu, da sem še pred tednom dni stala na tekaških smučeh, zadnji tekaški trening pa opravila v januarju, sem bila z rezultatom zelo zadovoljna. Jaka nas je na cilju presenetil z nagradami in nas na najlepši možen način povabil na majski dogodek, ki se ga že zelo veselim.

Športni vikend se je nadaljeval z nedeljsko udeležbo na tekmovanju v tekaški orientaciji. Mariborski orientacijski klub je pripravil izjemno lepo traso v okolici Lenarta pri Slovenskih Goricah. Čakala me je dobre 3 kilometre (zračna linija) dolga preizkušnja s 13 kontrolnimi točkami. Štart je še vedno moja šibka točka, saj vsakič znova izgubim preveč časa za orientiranje in izbiro prave smeri. Ampak izkušnje se s tekme v tekmo bogatijo in prišel bo dan, ko bom tudi jaz suvereno krenila s štarta. Tek po idiličnem gozdu, posutem z dišečimi vijolicami in nežno zeleno podrastjo, je poskrbel, da sem na tekmi uživala, z veseljem iskala točke in uspešno pritekla v cilj. V kategoriji W35 sem zasedla tretje mesto :)

Športni dnevi se z nedeljo niso končali, saj me je v ponedeljek čakal še tek na 13-kilometrski trasi AtransTrek-a. Iz rok Mateja, ki je poskrbel za trasiranje proge sem prejela karto in se na sončno ponedeljkovo dopoldne podala v lov za devetimi kontrolnimi točkami. Do prve točke vodi asfaltna cesta, nato pa pot zavije prek travnika v gozd in se z asfaltom ponovno sreča tik pred ciljem. Slikovita okolica Gradiškega jezera in skriti kotički okrog njega so v ponedeljek risali nasmeh na moj obraz, v soboto pa upam, da bodo nad traso navdušeni tudi udeleženci AtransTrek-a.

Trije dnevi in tri popolnoma različne tekaške discipline - vzpon, tekaška orientacija in treking :) Popolno življenje!

Nova pomlad, nova sezona vadbe nordijske hoje :)

 

Pomlad je letni čas, ki poskrbi, da si narava nadane najčudovitejšo preobleko. Je čas, ko si zaželimo toplega sonca in gibanja na svežem zraku …

Za toplo sonce in najlepšo športno kuliso bo poskrbela narava, moja skrb pa bo, da boste vse od zgodnjih pomladnih pa vse do poznih jesenskih dni vsaj enkrat tedensko od glave do peta razgibali svoje telo, se nadihali svežega zraka in se v športni družbi prijetno počutili.

Letošnjo sezono bomo otvorili že v marcu - v torek, 29. marca, bomo športali v Dolu pri Ljubljani (RC Korant), dan kasneje pa v ljubljanskem parku Tivoli. Z vadbo bomo pričeli ob 18. uri. Če se boste odločili in z nami vadili vse do konca oktobra, se bomo srečali na najmanj šestindvajsetih vadbah na posamezni lokaciji. Podrobnejše informacije o posamezniih terminih najdete s klikom na: Vadba

Za štetje kilometrov bo poskrbela športna ura Suunto Ambit, udeleženci vadbe boste lahko svojo športno garderobo obogatili z ugodnim nakupom športne majice CRAFT, za možnost ugodnega nakupa palic za nordijsko hojo Swix pa bo poskrbel JR Sport.

Pomembno v letošnji sezoni:
- brezplačna udeležba na pustolovsko pohodniškem dogodku AtransTrek, ki se bo zgodil 9. aprila 2016 v Lukovici pri Domžalah,
- jesenski nordijski izlet na Menino planino, 1. ali 2. oktober,
- možnost plačila posamezne vadbe,
- individualna vadba za posameznike,
- vadeči iz Dola pri Ljubljani vsak zadnji torek v mesecu vadijo ob Gradiškem jezeru,
- v primeru odpovedi vadbe na kateri koli lokaciji, je nadomestna vadba izpeljana v ponedeljek ali četrtek,
- avgust je čas za poletne počitnice :)

Jaz se že veselim pomladi in vseh športno obarvanih dni, ki ji sledijo :) Pridružite se mi in pošportajte z mano!

Marčevski izlet s krpljami - snežen, vetroven - pravi zimski

 

Kdo bi si misli, da bomo v sredini marca deležni zime, kakršne bi si želeli v decembru in januarju in februarju … Česar nismo mogli doživeti v zimskih mesecih, bomo nadoknadili v dneh, ki se že spogledujejo s pomladjo.

Prišel je marec in z njim zadnji izmed načrtovanih terminov za izlet s krpljami v tej zimi. Tokrat sem snegoljube povabila na Roglo. Nekaj dni pred izletom je vremenska napoved še obetala sončno vreme z nekaj stopinjami and ničlo. A realnost je bila drugačna, saj nas je na Rogli presenetila prava zima. Nekaj stopinj pod ničlo, veter, plešoče snežinke in 15 centimetrov puhastega snega na dober meter podlage :)

Snežna podlaga je bila idealna za krpljanje, saj se ni udiralo, novozapadel sneg je kar pršil okrog nas, temperatura pa je bila ravno prav nizka, da nismo potrebovali ekstremno toplih zimskih oblačil.

Zbrali smo se preh hotelom Natura in se odpravili proti zahodu. Pot, ki nas je vodila v smer proti Vitanju, ni ponujala razgledov, je pa zato nizka oblačnost poskrbela za posebno čarobno naravo, ki je bila v objemu meglic in snežink prav pravljična :) Hojo in tek po puhastem snegu smo že tradicionalno prekinili s piknikom pod smrekovo krošnjo. Tokrat smo se sladkali z domačim jabolčnim in skutnim pecivom ter srkali vroč čaj.

Dve uri in pol gazenja med vitkimi smrekovimi debli, prek potokov in travniških oaz sredi gozda, smo zaključili s hojo ob urejeni smučarsko tekaški progi in ob akumulacijskem jezeru na vrhu Rogle zaključili naše zimsko druženje.

Vsem udeležencem hvala za prijetno zimsko druženje, ki pa morda le ni bilo zadnje … :)

Fotografije: Armin

Tretja dimenzija smučarskega teka - smučarska orientacija

 

Ker me zanima vse kar je povezano s smučarskim tekom, je bilo samo še vprašanje časa, kdaj se bom navdušila nad smučarsko orientacijo …

Lansko zimo sem v tej "neznani športni disciplini" nepričakovano postala državna prvakinja … Leto dni kasneje naslova nisem ubranila, saj sem se preveč osredotočila na tek in premalo posvetila točkam na karti. Kljub napaki, ki se je zgodila na januarskem državnem prvenstvu ni bilo dvoma, da sem članica ekipe, ki konec februarja odpotuje v avstrijski Obertilliach na evropsko prvenstvo v smučarski orientaciji.

V Obertilliachu je bilo še pred tednom dni premalo snega za uspešno izvedbo prvenstva, a se je vreme obrnilo in zapadlo je dovolj snega, da so organizatorji dobili zeleno luč. Nekaj članov nas je v Obertilliach prispelo že v nedeljo, dan pred uradnim začetkom tekmovanj. Udeležba na model eventu, uradni preizkušnji proge in bežni seznanitvi s terenom je vsem koristila, saj se je obetal divji teden z veliko teka po ozkih poteh, ki so jih urejali z motornimi sanmi, štirikolesniki ali snežnimi krpljami.

Noč je prinesla pol metra novega snega in najkrajšo tekmo - sprint s posamičnim štartom, z okrog 4,5 kilometri dolgo progo, 13 kontrolnimi točkami, 75 višinskimi metri in več kot 40 % teka po ozkih poteh. Soočenje z elito, v tem pri nas nepoznanem športu, je vse presenetilo. Norvežani, Švedi, Finci in Rusi, tekmovalci, ki so odlični smučarski tekači in še boljši orientacisti so pokazali in dokazali, da gre za vrhunski šport.

Zbudili smo se v sončno torkovo jutro in drugi tekmovalni dan - sprint štafeta, kjer tekmujeta moški in ženska, vsak izmenično preteče po tri kroge. Trema pred skupinskim startom in novim izzivom je naredila svoje in napaka pri izbiri poti do prve točke me je oddaljila od skupine :( A je bilo nadaljevanje zato boljše in pogumnejše. Končni rezultat pa pričakovan in razveseljiv, saj z Matejem na 15 kilometrov dolgi progi s 33 kontrolnimi točkami nisva naredila nobene napake in pobrala vse točke :)

Dvema sprinterskima dnevoma je sledil dan za srednje proge. Ženske smo morale preteči 10 kilometrsko razdaljo s 27 kontrolnimi točkami, 210 višinskimi metri ter 50 % ozkih prog. Skupinski start in zahtevna proga z množico točk na karti sta me do konca izčrpali … Zbranost in tek po mehkih in ozkih progah od tekmovalca zahteva več kot le dobro fizično pripravljenost ... Po treh dneh tekmovanj, vsak dan novega mazanja smuči in testenin, je sledil dan počitka.

Četrtek je bil spet popolnoma zimski saj je cel dan snežilo. Po obilnem zajtrku so sledili analiza preteklih tekem in plan za prihodnje dni, slaba ura teka v klasični tehniki, kosilo, priprava smuči za najdaljšo preizkušnjo in druženje.

Priznam, da sem se petkove tekme najbolj veselila, saj sem tekačica na dolge proge :) Obetal se je popoln dan - sonce, -5 stopinj, … Pred mano je bilo dobrih 20 kilometrov teka z 18 kontrolnimi točkami, 440 metri vzpona in 40 % ozkih prog. Za zahtevno progo z dolgimi vzponi in strmimi spusti, soročnem odrivanju z rokami po mehkih in ozkih poteh, kjer so mišice pekle kot že dolgo ne ter uživanju v pravljični zimski naravi, sem potrebovala slabi 2 uri. Dosegla sem 33. mesto od 36 uvrščenih, 5 tekmovalk ni prišlo do cilja ali pa so naredile napako pri pobiranju točk. Orientacijski maraton na tekaških smučeh je moja najljubša SkiO disciplina :)

Vesela sem, da sem dobila priložnost in povabilo, da na evropskem prvenstvu, na katerem je nastopilo 51 tekmovalk iz 20 evropskih držav, zastopam Slovenijo. Glede na to, da sem se pred prvenstvom udeležila le štirih tekem v smučarski orientaciji in je bilo v slabi zimi bolj malo treninga na tekaških smučeh, sem z nastopi zadovoljna. Hvala Orientacijski zvezi Slovenije za organizacijo in trgovini Rossi Sport za najlepši dres, ki ga bi želela imeti tudi Tatjana, ena najboljših ruskih tekmovalk :)

Poklon zmagovalcem, ki so krivi, da je disciplina na tako visokem nivoju in čestitke vsem mojim reprezentančnim kolegom (Mateju, Iztoku, Dušanu, Blažu, Juretu, Gregorju in Mojci), ki so na vsaki tekmi dali vse od sebe.

Več informacij in rezultate najdeš tukaj

Zakaj tretja dimenzija? Ker moraš združiti fizično moč, zbranost ter spretnost na neštetih ozkih in širokih, položnih in strmih poteh s tekaškimi smučmi na nogah in orientacijsko karto na prsih … :)

Fotografije: Iztok