Pohorski treking je tisti, ki me je lani navdušil nad orientacijskim tekom v naravi …

Izjemno lepa vremenska napoved me je prepričala, da se trekinga udeležim tudi letos. Na Bellevue, start in cilj trekinga, sem prišla slabo urico pred startom tistih, ki smo se prijavili na dobrih 20 kilometrov dolgo preizkušnjo. Pri organizatorju sem prevzela kontrolni kartonček s startno stevilko ter vrečko v kateri so me čakali zemljevid z označenimi kontrolnimi točkami, road book (popotna knjiga z opisom točk) ter darilce. Obula sem kompresijske dokolenke in Salomon Speedcross superge, si oprtala tekaški nahrbtnik Salomon Agile 12 v katerem sem imela poleg vode in energijske ploščice še kompas, prvo pomoč, piščalko, telefon … ter odšibala na krajše ogrevanje. Ker se je obetal razmeroma tekaški treking, sem se odločila, da palice Swix tokrat ostanejo doma.

Prijetno vzudšje na startu je razblinilo nervozo in poskrbelo za sproščen začetek treking avanture po pohorskih gozdovih. Z zemljevidom in gps napravo v rokah sem se pomešala v množici, ki je krenila proti prvi kontrolni točki. Na poti do druge točke je bila gneča že manjša … Iskanje idealne, najkrajše in najmanj naporne poti od točke do točke zahteva zbranost, dobro opazovanje terena in branje karte. Večinoma sem od točke do točke ubirala gozdne in travniške poti. Na nekaterih delih pa je prehodnost pohorskega gozda omogočala tudi tek po azimutu v katerem najbolj uživam :) Tokrat mi je pri orenatciji pomagalo tudi poznavanje terena, saj sem po nekaterih poteh pozimi že tekla na smučeh, poleti pa po njih šibala s palicami za nordijsko hojo.

Organizatorji so pripravili idilično traso z veliko lepimi in slikovitimi potmi, ki se jih je v veliki večini dalo brez težav preteči. Z iskanjem kontrolnih točk nisem imela večjih težav, energije za tekaški korak pa tudi ni zmanjkalo vse do cilja.

Ciljno črto sem prečkala kot prva v pohodniški kategoriji in za seboj pustila tudi vse fante :) Gps je pokazal slabih 22 kilometrov in dobrih 1.100 višinskih metrov opravljenih v 2 urah in 48 minutah.

Pohorski treking me je znova navdušil. Hvala organizatorjem za lepo traso na kateri sem izjemno uživala in ugotovila, da pohorski gozdovi postajajo moje novo gozdno zatočišče.

Ostale rezultate najdete na spletni strani STL

Za razliko od velike večine tekačev in tekačic se jaz raje kot z dolgimi asfaltnimi ravninami, spogledujem s strmimi in dolgimi gozdnimi vzponi :) Ko sem pred nekaj meseci pripravljala članek za športno revijo Tekac.si, v katerem sem pisala o trail tekih v Sloveniji in bližnji okolici, sem naletela na Vzpon na Golte. Ker sem se na Golte že vzpela s tekaškimi rolkami in kolesom, po planini pa hodila s krpljami in uživala v telemark zavojih, se nisem obotavljala in se hitro odločila, da se vzpona udeležim. Odlično pripravljena spletna stran je nakazovala, da bodo dogodek organizirali pravi profesionalci. Fotografije s terena, dobri sponzorji, dva odlična ambasadorja in težka proga … Že takrat sem vedela, da se obeta vrhunski športni dogodek.

Kljub temu, da se na tekmo nisem uspela ustrezno pripraviti sem se odločila, da grem na štart. Ko sem se preoblekla v športna oblačila Salomon, si obula najhitrejše Speedcross-e, si nadela štartno številko in v roke vzela ultra lahke Swix-ove palice, sem v telesu začutila adrenalin in željo, da na 5,5 kilometrov dolgem vzponu z 930 višinskimi metri, predvsem uživam. Konkurence nisem poznala, zato sem bila med tekom sproščena in sem tekmovala zgolj sama s seboj, grizla v strme vzpone in se borila z visokimi temperaturami, ki so jih ustvarjali močni sončni žarki. Vzpon je potekal po utrjenih gozdnih cestah, prek travnikov, po idliličnih gozdnih poteh, nekaj malega po asfaltu in se zaključil z deloma ravninskim tekom od koče na Mozirski planini do hotela na Golteh. Ciljno črto sem kot prva med ženskami prečkala s časom 55:44. Vesela, zadovoljna, prijetno utrujena :)

Iz rok organizatorjev sem prejela izjemno lep pokal ter nekaj lepih nagrad. Navdušena!

Organizatorjem globok poklon in iskrene čestitke za izjemno organiziran športni dogodek. Jaz sem na njem tako zelo uživala, da sem se odločila vrniti in naslednjič priteči cilj v manj kot 50 minutah :)

Uradne rezultate najdete na Trail-Golte

V sodelovanju s Športnim društvom Atrans s Trojan, smo preteklo soboto v okviru Slovenske treking lige organizirali poseben športni dogodek. Udeležili so se ga tekači, smučarji tekači, pohodniki, avanturisti, pustolovci, orientacisti ... nekaj let stari otroci in nekaj desetletij mladi gospe in gospodje :)

Na sončno in pomladno toplo jutro se jih je v motniškem parku pod lipami zbralo več kot sto. Polni energije, z nasmehi na obrazih in željni novih izzivov, so se odpravili na 10, 20 ali 40 kilometrov dolgo traso. Najmlajši pa so imeli priložnost raziskovati skrivnosti Trekinga Motniškega polža, ki je meril 2 kilometra.

Na startu je vsak udeleženec prejel zemljevid z označenimi kontrolnimi točkami, popotno knjigo z opisom poti, kontrolni kartonček s štartno številko in regeneracijski Smooth.

Slikovita narava z grebenskimi potmi, ki so ponujale izjemne razglede, je očarala prav vse udeležence. Navdušeni so bili tudi nad obema okrepčevalnicama in živo kontrolo. Ena izmed okrepčevalnic je udeležence čakala na najvišjem vrhu občine Lukovica, 957 m visokem Špilku. Druga, založena z domačimi dobrotami, pa je bila postavljena v Lebenicah. Pod viaduktom Baba je udeležence čakala živa kontrola - rokovnjač, ki je zaradi neposredne bližine zgodovinske meje med Kranjsko in Štajersko, od tekačev in pohodnikov zahteval potni list (kontrolni kartonček), kamor je odtisnil žig in jim tako izrekel dovoljenje za nadaljevanje poti.

Na cilju je bil vsak udeleženec nagrajen z ričetom in trojanskim krofom Gostišča Trojane, najhitrejše v pozamezni kategoriji in naključno izžrebane, pa smo razveselili še z bogatimi nagradami sponzorjev Salomon, Suunto, Swix, PureSport, LedLenser in Zeleno jabolko.

Kljub utrujenim nogam in bolečinam v mišicah, smo v cilju videli le vesele obraze :) Sonce, pozitivna energija udeležencev in vrhunski sponzorji so poskrbeli, da je bil dogodek popoln, nepozaben in v vseh pogledih izjemen. Bilo je lepo. Se vidimo naslednjo pomlad!

Fotografi Federico, Herman in Matej so poskrbeli za super fotke, ki jih najdete v galeriji :)

Filmček Video studia Herman: https://www.youtube.com/watch?v=ZNh8VRoJNFs