9. vzpon peš na Pohorje v znamenju megle, sonca, prijetnega druženja in 5. mesta

 

Leto hitro mine ... Lani sem se prvič vzpela na vrh Pohorja in se odločila, da ne bo zadnjič :-)

Zbudila sem se v megleno jesensko jutro, pojedla najljubši športni zajtrk, oblekla Salomon tekaška oblačila, nadela športno uro Suunto Ambit, pripravila nahrbtnik s toplimi oblačili, obula Salomon Speedcross in v roke vzela palice za nordijsko hojo Swix CT1. Po prevzemu štartne številke in krajšem ogrevanju, sem se na štartu pridružila nekaj manj kot 250 tekačem, ki smo se odločili, da kar se da hitro dosežemo cilj.

S starta pri spodnji postaji Pohorske vzpenjače na 325 metrih nad morjem, smo se nekaj minut čez enajsto pognali proti cilju pri hotelu Bellevue na 1.050 metrih nad morjem. Na nekaj manj kot 4 kilometre dolgi progi smo morali premagati 725 višinskih metrov. Vzpon je večinoma potekal po smučarski progi, teren je bil zaradi obilnih padavin razmočen in megla se kar ni hotela razbliniti ...

Globoko dihanje, grizenje kolen, borba s strmino je bila na dobrih 900 metrih nad morjem poplačana s soncem in jasnim nebom brez oblaka :) Spodbuda fanta in prijateljev, ki so stali ob progi je dodala še nekaj prepotrebne energije, da sem v cilj pritekla kot peta ženska in za dobrih 20 sekund izboljšala svoj lanski čas :) Vesela, zadovoljna!

Vrhunsko organiziran dogodek z odličnimi nagradami je polepšal dan vseh, ki smo se odločili nedeljski dan preživeti v naravi. Pohorje, naslednje leto zagotovo spet pridem!

Rezultati
Fotografije: Matej, arhiv Ganeshateam

Sončen zaključek šeste sezone vadbe nordijske hoje

 

Začelo se je spomladi leta 2009 ... Odločitev, da grem na svoje in ustanovitev Zelenega jabolka, je prinesla številne izzive :) En izmed njih je bila tudi želja o izvedbi skupinske vadbe, ki bi se odvijala izključno v naravi. Ker sem predana smučarskemu teku, ki ga spomladi, poleti in jeseni zamenjam z nordijsko hojo, odločitev ni bila težka. Izkušnje, pridobljene v času aktivne tekmovalne poti in na seminarjih pridobljeno pedagoško znanje, sem združila v vadbo nordijske hoje. Začela sem v Dolu pri Ljubljani, z malo skupinico. Majda, Mirjam, Valentina, Magda in Polona, so bile tudi letos najbolj pridne udeleženke vadbe :) Vadbo sem leto kasneje razširila tudi v Ljubljano in jo letos jeseni premierno izpeljala tudi v Mariboru.

V sezoni, ki je trajala od začetka aprila do konca oktobra, je bilo na posamezni lokaciji izpeljanih 27 vadb, posameznik je prehodil več kot 150 kilometrov in porabil prek 10.000 kilo kalorij. Za štetje in analizo le-teh je že drugo leto zapored poskrbela nepogrešljiva športna ura Suunto Ambit :) Na vsaki vadbi smo se temeljito ogreli, izvedli številne vaje za krepitev mišic in nabiranje telesne vzdržljivosti, na koncu pa še dobro raztegnili mišice ter se sprostili.

Zame je bila vsaka vadba posebno doživetje in prijeten izziv. Novost letošnjega druženja je bila posebna nagrada za tiste, ki so vadbo najbolj redno obiskovali. V Dolu pri Ljubljani sta si majčko Zeleno jabolko Sport zaslužili kar dve udeleženki, Majda in Magda, v Tivoliju pa jo je prejela Anka. Želim si, da jih prihodnje leto razdelim še več :)

Novost letošnje sezone je bila tudi vadba nordijske hoje na Rogli, si smo jo skupaj s podjetjem Unitur izpeljali vsako junijsko soboto, uspešno smo otvorili tudi vadbo v Mariboru, kjer je pridno in zavzeto športalo kar nekaj energije polnih Štajerk ter se v duhu nordijske hoje družili na spomladanskem (Mariborsko Pohorje) in jesenskem (Menina planina) izletu :)

Za nami je res lepa sezona s sončnim jesenskim zaključkom. Zdaj pa nas v pričakovanju zime že srbijo podplati in že komaj čakamo, da si nataknemo tekaške smuči in krplje ter se podamo novim izzivom in dogodivščinam naproti :) Z izleti s krpljami in šolo teka na smučeh začnemo takoj, ko bo naravo pobelil sneg in bodo uredili smučarsko tekaške proge.

Hvala vsem, ki ste mi s svojo prisotnostjo obogatili vsako športno druženje posebaj ter hvala ekipama Salomon in JR Sport za sodelovanje. Super ste!

Učka Vertical 2014 - od 0 do 1.396 metrov nad morjem v 1 uri 26 minutah 32 sekundah

 

Učka me je zasvojila, osvojila, prevzela ... Lani septembra sem tam odtekla svoj prvi trail running in se odločila, da se vrnem. Tokrat se nisem udeležila septembrskega, 42 kilometrov dolgega teka, ampak sem izbrala vertikalen vzpon na vrh Učke, 1.396 metrov visok Vojak.

Moj nastop je bil vprašljiv vse do poznega petkovega popoldneva, saj se nisem najbolje počutila, a ker je bilo napovedano sončno vreme, sem se odločila, da se vseeno odpeljem v Medvejo, manjši kraj južno od Opatije, in se zjutraj odločim ali grem na štart.

Zbudila sem se v sončno jutro in odločila, da sprejmem izziv :) Po prevzemu štartne številke in ogrevanju, se nas je več kot 150 tekačev pognalo na nekaj manj kot osem kilometrov dolg vertikalen tek. Po nekaj sto metrih ravnine se je pot zožala in za tem postajala vedno bolj strma. Okrepčevalnic nisem koristila, saj sem imela v ultra lahkem nahrbtniku Salomon Advanced Skin 12 Set vse kar sem potrebovala za vzpon na vrh. Pol litra vode in medena ploščica z arašidi sta bili po preverjeno kaloričnem zajtrku zadostna mera energije za vzpon in nato spust nazaj do morja.

Ker sem štartala s palicami za nordijsko hojo Swix CT1 v rokah in supergami Speedcross na nogah, me ni skrbelo kako bom premagala vzpon. Od štarta do cilja smo se borili s skalnatimi potkami, tekom čez korenine, plezanjem po strmem pobočju ... Na koncu, v zadnjih nekaj sto metrih, pa smo premagovali še močne sunke mrzlega vetra, ki je skoraj odpihnil ciljni prostor in poskrbel, da je bilo na vrhu le nekaj stopinj nad lediščem.

Na cilju nas je pozdravilo kar nekaj navijačev in v meglico zavit vrh Vojak. Najhitrejša ženska ga je dosegla v času 1:13:54, jaz pa sem nanj prišibala kot peta ženska, s časom 1:26:32, vesela in zadovoljna z doseženim rezultatom :) Zaradi močnega vetra sem se na vrhu hitro preoblekla in po isti poti vrnila na izhodišče.

Preživela sem še en lep dan z novo, nepozabno športno izkušnjo, ki se je zaključil s sprehodom ob obali Opatije v najboljši družbi ...

Razultati: Učka Vertical 2014
Fotografije: Jan Mastrović

Cvetni prah - naravni zaklad hranilnih snovi

 

Čebelji cvetni prah spada v skupino najpopolnejše naravne hrane. Vsebuje skoraj vse hranilne snovi potrebne za človeško prehrano, saj je sestavljen iz približno 40 odstotkov beljakovin.



Cvetni prah bo pomagal vsem tistim, ki ne dobijo dovolj hranilnih snovi saj je znano, da je najbogatejši vir vitaminov, mineralov, aminokislin, encimov, hormonov in maščob, ter velike količine naravnih antibiotikov. Je eno od najstarejših živil, ki krepi duševno in fizično zdravje ter počutje.

Cvetni prah je bogat vir karotenoidov (ki se pretvorijo v vitamin A), vitaminov B1, B2, B3, B5, B6, B7, B9 in B12, vitamina C in E, kalcija, bakra, železa, magnezija, mangana, fosforja, kalija, silicija, žvepla in 59 drugih mineralov, 22 aminokislin, od katerih jih je osem nujno potrebnih za človeka. 
Ugotovili so, da vsebuje 100 gramov cvetnega prahu toliko aminokislin kot 500 gramov govedine ali sedem jajc in da 30 gramov peloda popolnoma zadostuje za pokrivanje dnevne potrebe esencialnih beljakovin pri odraslem človeku.

 Barvila cvetnega prahu (flavonoidi) so pomembna za zdravje, saj imajo izreden vpliv na presnavljanje v celicah organov in žlez, uravnovešajo (normalizirajo) njihove funkcije.

Cvetni prah ima zdravilne učinke na ves organizem. Po številnih letih preizkušanja so ugotovili, da nima nobenih škodljivih stranskih učinkov, je lahko prebavljiv in primeren za vse starosti: spodbuja rast zdravih novih celic, pospešuje celjenje tkiva, povečuje izločanje toksinov, znižuje raven holesterola v krvi, uravnava krvni tlak, povečuje odpornost proti okužbam, stabilizira živčni sistem, izboljša žensko plodnost, upočasni rast tumorjev, spodbuja rast kožnega tkiva in preprečuje gubanje, spodbuja koncentracijo in spomin, izboljšuje spolno aktivnost ter povečuje moč in vzdržljivost.

Kupite ga lahko v obliki zlato obarvanih granul, uživate pa na različne načine: uporabite ga lahko v smutijih, jogurtu ali jeste kot sončnična semena. Pred zaužitjem ga dobro prežvečite in pomešate s slino, saj tako postane lažje prebavljiv in se lažje vsrka v krvni obtok.