Kot se za vsako uspešno, marljivo in z veliko pozitivne energije opravljeno delo spodobi, smo si ob zaključku šest-mesečne vadbe nordijske hoje privoščili idiličen jesenski izlet. Naša destinacija je bila Menina planina, predalpska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, ki leži med dolino Drete na severu, Tuhinjsko in Motniško dolino na jugu, prelazom Črnivec na zahodu in prevalom Lipa na vzhodu. Planina je na pobočjih porasla z mešanim gozdom, površino pa pokrivajo obsežni pašniki, kjer se tudi v pozno-jesenskih dneh pase govedo.

Izhodišče našega izleta je bila Biba planina, kjer smo parkirali avtomobile in se po pašnikih in skozi gozd najprej odpravili do razglednega vrha Goli vrh od koder se med drugimi vidijo celo Snežnik, Trnovski gozd in Sljeme nad Zagrebom. Z vetrovnega Golega vrha smo se hitro odpravili proti našemu drugemu cilju izleta, domu na Menini planini. V domu smo se okrepčali z odličnimi jedmi na žlico ter se posladkali z jabolčnim zavitkom in pehtranovo pito iz pečice moje mame :) Krožno pot, ki je večinoma vodila po pašnikih in je skupaj trajala dobri dve uri in pol, smo zaključili na izhodišču, kjer smo se soglasno dogovorili, da se na Menino planino vrnemo že naslednjo pomlad.

Z vadbo nordijske hoje bomo zaključili konec oktobra in držali pesti, da bo našo deželo kmalu pobelil sneg, da bomo lahko na noge kmalu nataknili tekaške smuči ali snežne krplje. 

Pred nekaj meseci sem se odločila, da se udeležim daljšega teka po terenu. Iskala sem tek, ki ni ekstremno dolg, nima ekstremno zahtevnih vzponov ter je organiziran v neposredni bližini Sovenije. Odkrila sem Učka trail running in se brez obotavljanja odločila, da je to tek, ki si ga želim doživet. Pogoj za končno odločitev in prijavo na tek pa nista bili samo dolžina in kraj tekmovanja, ampak dejstvo, da je na tekmi dovoljena uporaba palic.Pred mano je bil popolnoma nov izziv, saj nikoli prej nisem v enem kosu odtekla 41 kilometrov ...

Devetdeset odstotkov mojega športnega udejstvovanja v času, ko narava ni pobeljena s snegom, predstavlja kombinacija nordijske hoje in teka. Glede na počutje in čas, ki ga imam na voljo za športanje, prilagajam dolžino in intenzivnost hoje z aktivno uporabo palic. In prav ta oblika gibanja, mi je na Učka trail runningu dala potrebno vzdržljivost in moč, da sem brez težav pretekla toliko kilometrov in premagala 2.500 višinskih metrov hkrati.

Presenetljiv uspeh, ki se je končal z zmago v ženski kategoriji in 9. mestom v skupni razvrstitvi, ni bil samo rezultat zmernega športanja, katerega del je tudi kakovosten počitek, ampak, premišljena hidracija pred, med in po tekmi, prigrizki med tekom ter ustrezna oprema, brez katere tek po zahtevnih gozdnih terenih ne bi bil mogoč. Na tekmi sem uporabljala nahrbtnik Salomon Skin Pro, ravno prav velik za vse kar med tekom potrebuješ in ravno prav lahek, da praktično pozabiš, da ga imaš na hrbtu, superge Salomon Speedcross, ki so se odlično odrezale tako na kamniti, kot na blatni in travnati podlagi, uro Suunto Ambit, ki je skrbno zabeležila vsak moj korak ter palice Swix CT1, ki so mi pomagale pri vzponih in spustih ter me zaradi svoje lahkosti pri teku po ravnem niso popolnoma nič ovirale.

Štart teka je bil na obali, na točki 0, vrh, ki smo jo morali tekači osvojiti pa je bil 1.400 metrov visok Vojak. Vzpenjanje po stopnicah, tek po ozkih travnatih in peščenih stezicah, prečenje gozda in kamnite planote, preskakovanje korenin in izjemni razgledi, so tek naredili dinamičen in izredno zanimiv. Odlično označena proga ter bogato obložene okrepne postaje, so tekmovanju dale lahko samo odlično oceno.

Organizatorji so poskrbeli za vrhunski športni dogodek, ki mi v spominu ne bo ostal samo zaradi nepričakovanega uspeha, ampak tudi zaradi profesionalne organizacije, sproščenega vzdušja in izredne gostoljubnosti.

Učka, se vidimo naslednje leto ;)

Rezultati in fotografije: Učka Trail
Objave v medijih: Turni.si, Trailrunningcroatia.org, SportCom.hr, Novilist.hr, Liburnija.net

Po zasluženih julijskih počitnicah že pridno športamo in se potimo. Število udeležencev je zaradi dopustov v avgustu nekoliko manjše, a vadba zato nič manj intenzivna in aktivna. Zmotile nas niso niti visoke temperature, ki so v prvi polovici meseca dosegle rekordnih 40 stopinj, niti prijetna ohladitev pred tednom dni, ki je poskrbela, da smo si oblekli celo dolge rokave in predvsem lažje zadihali.

Zadnji trije meseci vadbe bodo trajali vse do konca oktobra, ko bomo morali zaradi premika ure na zimski čas z vadbo zaključiti in se od nje posloviti do aprila prihodnje leto. Zadnjih nekaj vadb bomo popestrili z uporabo čelnih svetilk, ki nam bodo omogočile varnejši korak, dodaten užitek in prav posebno doživetje.

V jesenski polovici našega športnega druženja imamo cilj prehoditi vsaj 73 kilometrov in porabiti več kot 4.000 kalorij ter v začetku oktobra izpeljati jesenski izlet na Menino planino. Luštno bo :)